Mnoge slovenske parkirne hiše po ugotovitvah ocenjevalcev pretesne in drage.
Mnoge parkirne hiše v Sloveniji, ki so jih pod drobnogled vzeli ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, so slabo označene, prikaz prostih parkirnih mest je pogosto nezanesljiv, večina pa jih ne dosega priporočenih mer glede širine.
Parkiranje v parkirnih hišah prav tako ni poceni, še ugotavljajo.
Preverjenih 16 parkirnih hiš v več mestih
Na Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave so v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira gospodarsko ministrstvo, julija in avgusta preverili 16 parkirnih hiš v bližini oziroma samem središču mest.
Polovico so jih obiskali v Ljubljani, štiri v Mariboru, dve v Kopru in po eno v Celju in Piranu, je razvidno iz objave na spletni strani Potrošnikov zoom.
Kaj so preverjali ocenjevalci?
Ocenjevalci so preverjali označenost dostopa do parkirne hiše iz različnih smeri, način izpeljave dovoznih poti in prehodnost parkirnih mest za pešce.
Pozanimali so se tudi o obstoju stranišč, parkirišč za invalide in družine z majhnimi otroki, električnih polnilnic in podobnem. Na koncu so preverili tudi višino parkirnine in možne načine plačila.
Najbolje in najslabše ocenjene hiše
Šest parkirnih hiš je prejelo skupno oceno dobro. To so ljubljanske parkirne hiše Kongresni trg, Ilirija, Šumi, Kozolec in Trdinova ter koprska parkirna hiša Belveder.
Oceno povprečno so dobile ljubljanske parkirne hiše Komenskega, Trg republike in Kapitelj, mariborske parkirne hiše Center, Lent, Maribox in City ter celjska parkirna hiša Glazija in ptujska Fornače.
Oceno pomanjkljivo pa je prejela parkirna hiša Zeleni park v Kopru.
Slaba označenost in nezanesljiv prikaz prostih mest
Kot ugotavljajo ocenjevalci, so mnoge parkirne hiše slabo označene, kar voznikom otežuje dostop. Najslabše se je izkazala parkirna hiša Ilirija, kjer so table po prepričanju inštituta premajhne in postavljene prepozno, ob obisku ocenjevalcev pa je bil vhod označen kar na papirju.
Prikaz prostih mest je bil pogosto nezanesljiv – v celjski parkirni hiši Glazija je na primer zasedenost prikazana le s črticami na tablah, pod ljubljanskim Kongresnim trgom pa so oznake kazale, da ni prostih mest, čeprav je bilo parkiranje mogoče.
Dovozi, izvozi in klančine
Nekatere hiše dovoljujejo dovoz le iz ene smeri. Težave povzroča enosmeren izvoz, še zlasti, če vodi neposredno na glavno cesto, kot v Iliriji. Boljše ocene so tako dobile parkirne hiše z izvozi v več smeri.
Dovozne klančine so po ugotovitvah ocenjevalcev pogosto strme in utesnjene. Za slabše so se izkazale klančine v parkirnih hišah Glazija, Zeleni park in v piranski parkirni hiši. Pozitivno je presenetila mariborska parkirna hiša Center z dvosmerno klančino brez robnikov.
Dimenzije parkirnih mest
Po podatkih ocenjevalcev bi moralo biti parkirno mesto široko vsaj 230 centimetrov. Večina parkirnih hiš te mere ne dosega.
Najbolj utesnjene so parkirne hiše City (217 centimetrov), Fornače (228 centimetrov), Kapitelj (222 centimetrov) in Glazija (227 centimetrov). Najširša mesta imata Ilirija (255 centimetrov) in Kongresni trg (261 centimetrov).
Pešci in varnost
Označeno območje za hojo so ocenjevalci zaznali le v parkirni hiši Glazija, kjer so označeni tudi prehodi za pešce. Ti so sicer bolj pogosti tudi v drugih hišah, a se je do njih treba sprehoditi po dovozni poti in za zadki avtomobilov, so opozorili.
Cene parkiranja
Parkiranje v parkirnih hišah ni poceni – za eno uro je treba odšteti od 1,50 do 2,90 evra.
Najdražja je parkirna hiša pred Piranom. Kot svetlo izjemo so izpostavili koprsko hišo Belveder, kjer je prva ura brezplačna, ob nedeljah pa je brezplačna tudi druga ura. Skoraj povsod je plačilni interval najmanj ena ura.
