Za kakšno kaznivo dejanje je šlo in kako ga opredeljuje slovensko pravo?
Kaj je Kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, ki ima za posledico smrt? Okrožno sodišče v Novem mestu je za v petek razpisalo predobravnavni narok za Samireja Šiljića, obtoženega povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt Aleša Šutarja.
Primeri, v katerih nasilje pripelje do smrti, čeprav storilec ni imel namena ubiti, v Sloveniji niso redki. Pravna opredelitev pravi, da gre za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki ima za posledico smrt.
Opis se uporablja v primerih, ko storilec žrtev namerno hudo poškoduje, vendar brez namena, da bi jo ubil. Kljub temu pa poškodbe vodijo v smrt, kar pomeni bistveno strožjo kazensko odgovornost.
To kaznivo dejanje se po svoji naravi umešča med klasično telesno poškodbo in umor. Ključna razlika je v namenu: pri umoru je namen odvzeti življenje, pri tem kaznivem dejanju pa namen obstaja le glede povzročitve poškodbe.
V praksi se takšna dejanja pogosto zgodijo v različnih okoliščinah. Od pretepov, kot je bil oktobrski v Lokalpatriotu in sporov do posameznih udarcev, ki imajo zaradi nesrečnih okoliščin usodne posledice.
Med tipičnimi primeri so udarci, po katerih žrtev pade in utrpi hudo poškodbo glave, ali daljši fizični napadi, ki povzročijo notranje poškodbe.
Takšen primer sega tudi v leto 2010, ko je 74-letnega moškega v njegovem bivalnem vikendu pri Peščenem vrhu v Mariboru obiskal zunajzakonski par iz bližine. Med večurnim druženjem so uživali alkohol, zvečer pa je prišlo do spora. Takrat je 40-letni moški fizično napadel svojo partnerko in gostitelja ter ju hudo oziroma posebno hudo telesno poškodoval. Poškodbe so bile za 74-letnika usodne, saj je na kraju dogodka umrl.
Kazenski zakonik za tovrstna dejanja predvideva zaporno kazen od 3 do 15 let.
Vendar pa sodna praksa kaže, da so dejansko izrečene kazni pogosto bližje spodnji meji. Sodišča pri odmeri kazni upoštevajo številne okoliščine, med drugim način izvršitve dejanja, stopnjo nasilja, ravnanje storilca po dogodku ter njegovo preteklost.
Zakaj tožilstvo izbere to kvalifikacijo?
Tožilstvo se za takšno pravno opredelitev odloči predvsem takrat, ko ni mogoče dokazati namena ubiti, hkrati pa dejanje presega okvir običajne telesne poškodbe. Gre torej za nekakšno vmesno kategorijo, ki omogoča strožje kaznovanje v primerih s tragičnim izidom.
Pomembno je tudi, da mora obstajati jasna povezava med povzročeno poškodbo in smrtjo. Sodišče mora ugotoviti, da je prav poškodba neposredno vodila do smrti, ne pa kakšen drug dejavnik.
Čeprav zakon določa razmeroma širok razpon kazni, se posamezni primeri med seboj močno razlikujejo. Enkraten udarec ima lahko drugačne pravne posledice kot daljši, brutalen napad. Prav tako pomembno vlogo igrajo okoliščine, kot so alkohol, predhodni konflikti ali ravnanje storilca po dogodku.
Zato tudi končne sodbe pogosto odražajo kompleksnost vsakega posameznega primera.
