Občina razkrila stanje v Žabjaku, vsi objekti so brez ustrezne pravne podlage.
Na območju novomeškega Žabjaka občina trenutno evidentira 22 zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, hkrati pa ocenjuje, da so vsi tamkajšnji objekti postavljeni brez ustrezne pravne podlage.
Gre predvsem za barake, bivalne zabojnike, prikolice in druge podobne objekte, ne pa za klasične stanovanjske hiše.
Štirim lastnikom nadomestila niso odmerili
Občina pojasnjuje, da je v zadnjih treh letih v štirih primerih zakonitim lastnikom zemljišč opustila odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker svojih zemljišč dejansko niso mogli uporabljati. Če je mogoče ugotoviti dejanskega uporabnika zemljišča in so izpolnjeni zakonski pogoji, nadomestilo odmeri njemu.
V sedmih primerih pa postopkov niso mogli zaključiti zaradi pomanjkljive identifikacije uporabnikov oziroma drugih zakonskih omejitev.
Med razlogi občina navaja tudi primere, ko ni bilo mogoče pridobiti vseh potrebnih osebnih podatkov za izvedbo postopka.
Le en formalno evidentiran primer nezakonite zasedbe zasebnega zemljišča
Čeprav občina na območju Žabjaka redno opravlja terenske oglede in spremlja razmere, trenutno vodi le en formalno evidentiran primer nezakonite zasedbe zasebnega zemljišča.
Pojasnjuje, da se ta podatek nanaša izključno na postopke odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, medtem ko večina zemljišč na območju ni v zasebni lasti, temveč v lasti Mestne občine Novo mesto oziroma Republike Slovenije.
Zato po njihovih besedah terenski ogledi, prijave črnih gradenj in ugotavljanje dejanskega stanja niso enaki postopkom ugotavljanja nezakonite zasedbe zasebnih zemljišč.
V treh letih prijavili 13 črnih gradenj
Občina navaja še, da je v zadnjih treh letih pristojni gradbeni inšpekciji prijavila 13 primerov črnih gradenj na območju Žabjaka. Koliko postopkov je bilo pravnomočno zaključenih oziroma koliko objektov odstranjenih, pa ne more pojasniti, saj je to v pristojnosti državne inšpekcije.
Dodaja še, da je bilo v preteklih letih na območju Žabjaka oziroma v okviru širše romske problematike vloženih približno 550.000 evrov javnih sredstev, predvsem za komunalno infrastrukturo in prostorsko ureditev.
Namen vlaganj je bil ustvariti pogoje za postopno urejanje območja, legalizacijo objektov in priklop na infrastrukturo, sama vlaganja pa po oceni občine ne morejo odpraviti vseh nelegalnih posegov.
