V Šentjerneju dolg znaša 1181 evrov na prebivalca, v Osilnici le 50, a višja zadolženost ni nujno znak slabega poslovanja občine.
Slovenske občine skupaj s pravnimi osebami javnega sektorja na njihovi ravni so imele ob koncu leta 2025 za približno 1,51 milijarde evrov dolga, povprečni dolg pa je znašal 735 evrov na prebivalca.
Razlike med občinami so velike. Med občinami na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevsko-Ribniškem jih je nekaj precej nad državnim povprečjem, medtem ko imajo druge le nekaj sto oziroma celo manj kot sto evrov dolga na prebivalca.
V Šentjerneju 1.181 evrov na prebivalca
Po tem kazalniku je na našem območju najbolj zadolžena Občina Šentjernej. Njen skupni dolg je ob koncu leta 2025 znašal nekaj manj kot 8,9 milijona evrov oziroma 1.181 evrov na prebivalca. S tem se je Šentjernej uvrstil tudi visoko na državni lestvici – med vsemi slovenskimi občinami je po dolgu na prebivalca na 12. mestu.
Tik za njim je Črnomelj, kjer skupni dolg znaša dobrih 16,3 milijona evrov oziroma 1.151 evrov na prebivalca. Tretje mesto na našem območju pripada Dolenjskim Toplicam z 1.082 evri dolga na prebivalca in skupnim dolgom dobrih 3,9 milijona evrov.
Nad slovenskim povprečjem so še Kočevje, kjer dolg znaša 939 evrov na prebivalca, Ribnica z 833 evri, Škocjan z 815 evri ter Kostel s 741 evri na prebivalca. Tik pod državnim povprečjem je Mirna s 724 evri.
Novo mesto ima največ dolga, a je slika na prebivalca drugačna
Če namesto dolga na prebivalca pogledamo skupni znesek dolga, je vrstni red precej drugačen. Največji absolutni dolg med obravnavanimi občinami ima Mestna občina Novo mesto, vendar je zaradi bistveno večjega števila prebivalcev njen dolg na prebivalca med nižjimi na območju – znaša 257 evrov.
Za primerjavo: Črnomelj ima 16,34 milijona evrov skupnega dolga, Kočevje skoraj 14,7 milijona, Šentjernej pa 8,89 milijona evrov. Prav zato je pri primerjavi različno velikih občin podatek o dolgu na prebivalca precej bolj poveden kot zgolj skupni znesek.
V sredini lestvice najdemo Mirno Peč, kjer dolg znaša 680 evrov na prebivalca, Šmarješke Toplice s 612 evri, Žužemberk s 584, Sodražico s 545 in Trebnje s 486 evri na prebivalca.
V Metliki znaša 416 evrov, v Straži 319, v Semiču 298, v Mokronogu-Trebelnem in Šentrupertu pa po 293 evrov na prebivalca.
Dolenjske Toplice med občinami z največjim povečanjem
Posebej izstopajo Dolenjske Toplice. Ob koncu leta 2022 je dolg znašal 213 evrov na prebivalca, tri leta pozneje pa 1.082 evrov. To pomeni povečanje za 869 evrov na prebivalca, s čimer so Dolenjske Toplice med slovenskimi občinami z največjim povečanjem dolga v obdobju med letoma 2022 in 2025.
V nasprotno smer sta šla denimo Kostel in Šentrupert. V Kostelu se je dolg na prebivalca v istem obdobju zmanjšal s 1.323 na 741 evrov, v Šentrupertu pa z 855 na 293 evrov.
Najmanj dolga v Osilnici
Na dnu lestvice sta Loški Potok in Osilnica. V Loškem Potoku skupni dolg predstavlja 128 evrov na prebivalca, najmanj med obravnavanimi občinami pa ga ima Osilnica, kjer znaša le 50 evrov na prebivalca.
Podatki sicer sami po sebi ne povedo, ali občina posluje dobro ali slabo. Višja zadolženost je lahko med drugim posledica večjih investicij, pomembni pa so tudi prihodki občine, njena sposobnost odplačevanja obveznosti in razlogi za zadolževanje. Za primerjavo med občinami pa podatki pokažejo, kako velike so razlike v obsegu dolga, ki odpade na posameznega prebivalca.
