Več kot polovica zaposlenih v mestni občini živi drugje, največ jih prihaja iz Šentjerneja, Trebnjega in Straže.
V Mestni občini Novo mesto je leta 2025 delalo 25.245 delovno aktivnih prebivalcev, pri čemer SURS v teh podatkih ne upošteva kmetov. Med njimi jih je imelo 11.484 prebivališče v novomeški občini, preostalih 13.761 oziroma približno 54,5 odstotka pa v kateri od drugih slovenskih občin.
Velik del jih prihaja prav iz širše okolice Novega mesta. Če seštejemo občine Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-Ribniškega, brez Posavja, v Novem mestu dela 8.694 njihovih prebivalcev.
To pomeni, da širša Dolenjska predstavlja glavni zaposlitveni bazen Novega mesta. Od skupno 13.761 ljudi, ki imajo delovno mesto v Mestni občini Novo mesto, prebivališče pa v drugi občini, jih namreč kar 8.694 oziroma približno 63 odstotkov prihaja iz občin Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-Ribniškega.
Največ jih prihaja iz Šentjerneja
Med posameznimi občinami močno izstopa Šentjernej, od koder ima delovno mesto v Mestni občini Novo mesto 1.271 ljudi.
Drugi največji tok je iz Trebnjega, od koder v Novem mestu dela 903 ljudi, sledi Straža z 832.
Več kot 700 zaposlenih prihaja še iz dveh neposredno bližnjih občin: iz Šmarjeških Toplic 729, iz Dolenjskih Toplic pa 720.
Precejšen zaposlitveni bazen Novega mesta je tudi Bela krajina. V novomeški občini dela 695 prebivalcev Črnomlja in 647 prebivalcev Metlike, iz Semiča pa 315.
Iz Mirne Peči jih prihaja 619, iz Škocjana 562, iz Žužemberka 499, iz Mokronoga - Trebelnega 330 in iz Mirne 195.
Nekoliko manj izrazita je povezava s Kočevsko-Ribniškim. V Novem mestu dela 165 prebivalcev Kočevja in 34 prebivalcev Ribnice, iz Sodražice jih je pet, Loškega Potoka štirje, Kostela trije in Osilnice dva. Iz Šentruperta jih v Novo mesto prihaja 164.
Novo mesto tretje v Sloveniji
Da je Novo mesto močno zaposlitveno središče, kaže še en zanimiv podatek SURS. Leta 2025 je bilo po deležu delovno aktivnih prebivalcev, ki imajo delovno mesto v občini svojega prebivališča, na tretjem mestu med vsemi slovenskimi občinami.
V svoji občini je delalo 66,6 odstotka delovno aktivnih prebivalcev Novega mesta. Višji delež sta imela le Ljubljana z 80,7 in Bovec s 67,5 odstotka, takoj za Novim mestom pa je bil Maribor s 66,1 odstotka.
Tako Novo mesto ne zagotavlja delovnih mest le velikemu deležu svojih prebivalcev, temveč vsakodnevno – oziroma natančneje z vidika evidentiranega kraja dela – privablja tudi na tisoče zaposlenih iz okoliških občin.