Iz Dolenje vasi pri Ribnici do enega najvidnejših slovenskih industrialcev svojega časa.
Peter Kozina je s trgovsko žilico, podjetnostjo in vizijo ustvaril zgodbo, ki je zaznamovala slovensko gospodarstvo in za več kot stoletje pustila pečat v Tržiču. Ko govorimo o znanih ljudeh, ki so izšli iz ribniške doline, ne moremo mimo Kozine. Rodil se je 19. junija 1876 v Dolenji vasi pri Ribnici, pozneje pa se uveljavil kot trgovec, podjetnik in ustanovitelj tovarne obutve Peko. Njegova življenjska pot je zgodba o tem, kako se lahko iz skromnih začetkov razvije podjetniška vizija, ki preseže domače okolje in zaznamuje širši slovenski prostor.
Kot navajajo lokalni zgodovinarji Rokodelskega centra Ribnica, se je Kozina že v mladosti posvetil trgovini. Umrl je 21. februarja 1930 v Ljubljani, vendar je njegovo delo pustilo trajen pečat v zgodovini slovenskega gospodarstva.
Od trgovskega pomočnika do samostojnega podjetnika
Kozinova poslovna pot se je začela daleč od velikih tovarniških hal. Trgovskega znanja se je sprva učil v Šmartnem pri Litiji, nato pa leta 1896 dobil službo v ljubljanski trgovini Antona Krisperja. Tam je delal tudi na oddelku z obutvijo, kjer je spoznal dobavitelje, načine prodaje in čevljarsko obrt, ki je pozneje postala središče njegovega poslovnega delovanja.
Kot pojasnjuje zgodovinarka in etnologinja Tita Porenta v raziskavi, predstavljeni v knjigi Če se bom odločil graditi, potem bom gradil najmoderneje!, je Kozina znal prepoznati gospodarske priložnosti svojega časa. Njegova pot je bila povezana tudi z razvojem slovenskega podjetništva na prelomu 19. v 20. stoletje, ko so se obrt, trgovina in industrijska proizvodnja postopoma preoblikovale.
Leta 1903 je Kozina skupaj s Štefanom Hitzlom ustanovil trgovsko družbo Hitzl & Kozina. Podjetje je prodajalo različne izdelke domače obrti in industrije, med drugim čevlje, slamnike, glavnike in zobotrebce. Trgovanje ni bilo omejeno le na lokalno okolje, temveč je segalo tudi na druge trge tedanje Avstro-Ogrske.
Kot pojasnjuje Rokodelski center Ribnica, je treba leto 1903 razumeti predvsem kot začetek njegovega samostojnega podjetniškega delovanja in predhodnico poznejšega Peka. Podjetje, ki je postalo znano po industrijski proizvodnji obutve, je dobilo konkretno obliko nekoliko pozneje.
Vizija moderne tovarne v Tržiču
Kozina se ni zadovoljil zgolj s prodajo izdelkov drugih proizvajalcev. Prepoznal je priložnost za organizirano, strojno izdelavo čevljev in se odločil za pomemben korak: lastno proizvodnjo.
Leta 1906 je v Tržiču začel organizirati manjšo čevljarsko delavnico. Leta 1910 je ustanovil podjetje Peter Kozina & Co., ki je postalo temelj poznejše tovarne Peko. V Bistrici pri Tržiču je začel graditi osrednje tovarniško poslopje, proizvodnja pa je v novi tovarni stekla septembra 1911.
Kot navaja zgodovinski pregled podjetja Peko, je Kozina pri razvoju tovarne stavil na sodobno tehnologijo in strojno izdelavo obutve. Njegova ambicija je bila dvigniti čevljarsko proizvodnjo na višjo raven ter ustvariti podjetje, ki bi lahko konkuriralo tudi zunaj slovenskih meja.
Njegovo vodilo dobro povzema stavek, ki ga navajajo tudi v predstavitvah njegovega življenja: »Če se bom odločil graditi, potem bom gradil najmoderneje!« Ta misel ni bila le izraz samozavesti, temveč tudi usmeritev pri razvoju tovarne. Kozina je želel povezati znanje domačih čevljarjev z možnostmi sodobne industrijske proizvodnje.
Peko ni bil le tovarna čevljev
Kozinov pomen ni bil omejen na poslovni uspeh. Njegov projekt je vplival tudi na razvoj Tržiča, kjer je čevljarstvo že prej predstavljalo pomemben del gospodarskega življenja. Z industrijsko proizvodnjo so se odprle nove zaposlitvene možnosti, tradicionalna obrt pa je dobila drugačno, organizirano obliko.
Kot pojasnjuje Tita Porenta v svojem zgodovinskem delu, je Kozinova podjetniška zamisel temeljila tudi na preobrazbi domače čevljarske proizvodnje. Delavcem je želel ponuditi delo v urejenih tovarniških prostorih, z organiziranim delovnim časom in boljšimi pogoji, hkrati pa uvesti sodobnejše načine izdelave.
Podjetje je sčasoma postalo eden najbolj prepoznavnih simbolov slovenske obutvene industrije. Njegov razvoj se je nadaljeval tudi po Kozinovi smrti, ko je Peko še desetletja ostal pomembno ime slovenskega gospodarstva.
Kot navaja zbornik Industrijska dediščina Gorenjske, je bil razvoj tovarne do leta 1930 tesno povezan prav s Kozinovo podjetniško usmeritvijo. Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje leta 1948 nacionalizirano, njegova zgodba pa se je nadaljevala skozi različna gospodarska obdobja vse do stečaja leta 2016.
Ribniške korenine, slovenska gospodarska dediščina
Čeprav je Kozina svojo največjo poslovno zgodbo ustvaril v Tržiču, je njegov izvor pomemben tudi za Ribnico. Rodil se je v Dolenji vasi, v okolju, ki je bilo znano po trgovski spretnosti, obrti in podjetnosti. Njegova življenjska pot je zato zanimiv del lokalne zgodovine in opomnik, da so ljudje iz manjših krajev pomembno prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva.
Na njegovo povezanost z Ribnico so znova opozorili tudi v Muzeju Ribnica. Leta 2025 so v ribniškem gradu pripravili razstavo Peter Kozina, ki je nastala v sodelovanju s Tržiškim muzejem.
Kot pojasnjuje Muzej Ribnica v predstavitvi razstave, je Kozina s svojo podjetniško žilico zrasel med najvidnejše industrialce in podjetnike svojega časa. Razstava je obiskovalcem približala njegovo življenjsko pot ter povezavo med ribniškim rojstnim krajem in industrijsko dediščino Tržiča.
Peter Kozina je umrl leta 1930, star 53 let. Njegova zgodba pa ostaja zanimiva tudi danes: ne le kot pripoved o ustanovitelju znane blagovne znamke, temveč kot primer človeka, ki je znal povezati trgovsko znanje, pogum za samostojno pot in vizijo razvoja.
