Lastnik gostišča je družini odgovoril, nam pa so odgovorili družina in varuh človekovih pravic.
Z ženo in štiriletno hčerko obiščete eno bolj priljubljenih gostišč na Dolenjskem, s prečudovitim razgledom in prijetnim ambientom. Čakate in čakate, a ne postreže vas nihče, čeprav na sosednje mize nosijo hrano in pijačo ter pobirajo naročilo. Ko stopite do pulta in vprašate, kaj se dogaja, prejmete odgovor, da jim je šef naročil, da vam ne smejo streči. Zakaj? Ker ste Rom.
To se je zgodilo Novomeščanu Kristjanu Deneji in njegovi družini, ko je obiskal Gostišče Loka.
»Usedli smo se za mizo kot vsak normalen gost in čakali, da nas pride nekdo postreči. Opazoval sem, kako natakarji normalno strežejo druge goste, do naše mize pa ni prišel nihče,« je zapisal v objavi, ki je bila sprva objavljena v tisoččlanski skupini Policijske kontrole Dolenjska, nato pa iz tam zbrisana. Vse je objavil še na svojem Facebook profilu, o dogodku pa je spregovoril tudi za naš medij.
Ženo je prosil, naj gre vprašat za tortico ali sladoled za njuno štiriletno hčerko in nekaj za spiti. »Natakar ji je rekel, da nimajo tortic in da nimajo nič za piti, da je vsega zmanjkalo. Ko mi je to povedala, sem šel noter še sam vprašat, zakaj nas nočejo postreči. Tam sem dobil odgovor, ki me je šokiral,« je pojasnil.
»Natakar mi je povedal, da nas ne bodo postregli zato, ker sem Rom – po domače povedano, ker sem 'cigan'. Rekel je, da jim je šef naročil, da Romov ne smejo streči,« je dogodek opisal kot diskriminacijo in sramoto.
»Nikoli v življenju še nisem doživel kaj takega. Hodim po celi Sloveniji, po restavracijah in hotelih, in nikoli nisem imel nobenih problemov. Vedno se obnašam spoštljivo kot vsak drug človek. Najbolj pa me je prizadelo to, da je moja štiriletna hčerka jokala za eno navadno tortico ali sladoled, ki ga ni dobila samo zato, ker smo Romi. Otrok ne razume rasizma in diskriminacije. Ona je samo videla druge ljudi, ki so jedli in pili, njej pa niso hoteli dati ničesar,« je še dodatno pojasnil Kristjan.
Po objavi se mu je v zasebno sporočilo javil tudi lastnik gostišča Mitja Zadravec, ki je kasneje zasebni profil izbrisal oziroma spremenil ime v neprepoznavno.
»Mi je žal za današnji neljubi dogodek. Lahko se oglasite pri nas in se v miru pogovoriva. Na nek način morate razumeti tudi nas. Tudi nam je težko delati s toliko različnimi ljudmi. Verjamemo, da niste vsi enaki. Zato se lahko v miru pogovorimo in rešimo nastalo situacijo,« mu je zapisal na Facebooku.
Deneja nam je pojasnil, da se mu zdi nedopustno, da se kaj takega dogaja v Sloveniji: »Poklical sem inšpekcijo in varuha človekovih pravic. Vsi smo ljudje in vsi si zaslužimo enako spoštovanje – ne glede na narodnost, poreklo ali barvo kože.« Dodal je, da si je lastnik že spremenil ime, da ga javnost ne bi mogla več najti.
Povedal nam je, da je v času od objave prebral veliko slabih in dobrih komentarjev: »Mislim, da so Romi dostikrat diskriminirani, a se nočejo izpostavljati.«
»Kaj takega še nisem doživel. Star sem 26 let in vedno smo bili postreženi kot vsak drug človek. Kar se je zgodilo, je nedopustno - da natakar reče, da ni za pit, da ni tortic in da ni vode, mimo nas pa so nosili polne pladnje pijače,« je pojasnil.
Obrnili smo se tudi na varuha človekovih pravic, kjer so pojasnili, da prejemajo različne pobude posameznikov, ki opozarjajo na domnevne kršitve človekovih pravic, tudi na področju diskriminacije.
Zaradi načela zaupnosti postopkov se Varuh praviloma ne opredeljuje niti do vprašanj o tem, ali je bila v konkretnem primeru že vložena pobuda.
Dodali so, da predpostavke za začetek postopka v primeru prejema pobude ne bi bile izpolnjene, »saj ima pristojnosti le do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, gostišča pa to niso«.
Dogodek Varuha spominja na prekmurski lokal
Opis okoliščin jih je sicer spomnil na zadevo, o kateri je varuh za leto 2021. »Takrat nam je pripadnica romske skupnosti v svojem pismu na primer opisovala izkušnjo 'v enem od prekmurskih lokalov' (v Černelavcih), kjer naj njej in njenim prijateljem ne bi želeli postreči pijače zato, ker se je v tistem tednu že dvakrat (neka druga) skupina Romov tam sprla in stepla,« so nam pojasnili.
»Ob tem naj bi natakarica pobudnici sicer opravičujoče pojasnila, da če bo zdaj postregla njim, 'bo morala zopet vsem ostalim Romom'. Pobudnica je trdila, da so se ob takšni zavrnitvi 'počutili manj vredne in ponižane', da je v tem primeru 'nedvomno šlo za diskriminacijo', in celo, da 'je takšnih diskriminatornih dejanj v zadnjem času spet veliko',« so dodali pri Varuhu.
»Ker ima varuh pooblastila, le do javnih oblasti, omenjeni lokal pa to seveda ni, se nanj nismo mogli obrniti za stališče do očitanega in smo pobudnico v tej smeri napotili na zagovornika načela enakosti. Upoštevajoč sicer le navedbe pobudnice, pa je bilo videti, da je šlo za tipičen primer prepovedane oblike neposredne diskriminacije na podlagi etničnega porekla pri dostopu do dobrin in storitev. Kot kaže, je bila pobudnici storitev zavrnjena le na podlagi etnične pripadnosti, v očeh gostincev pa je bila skupaj s prisotnimi prijatelji le zaradi svojega porekla kolektivno odgovorna za dejanja, za katera sami sicer niso nosili nobene dejanske individualne odgovornosti,« so razložili postopanje Varuha v dotičnem primeru.
»Takšna ravnanja (še posebej, če se res ponavljajo in so uperjena proti več osebam hkrati) seveda ne morejo biti sprejemljiva. V takih situacijah gre po naši oceni za hujše oblike diskriminacije. Vse to bi torej načeloma lahko veljalo tudi za tokratni primer,« so še dodali pri varuhu.
