Nekdanji poslanec je prošnjo vložil le pet dni po uradnem prenehanju mandata.
Boris Mijič, ki so ga v času kratkega poslanskega mandata spremljala številna razkritja o dolgovih njegovega podjetja, neporavnanih obveznostih do nekdanjih zaposlenih in spornih navedbah o izobrazbi, je po odhodu iz državnega zbora zaprosil za nadomestilo poslanske plače.
Kot danes poroča Večer, je nekdanji poslanec stranke Resnica prošnjo vložil v sredo, 21. oktobra, le pet dni po uradnem prenehanju poslanskega mandata.
Mijič je tako izkoristil možnost, ki jo zakonodaja omogoča nekdanjim poslancem, ki so funkcijo opravljali najmanj šest mesecev in izpolnjujejo druge predpisane pogoje.
Skoraj 4200 evrov bruto mesečno
Po poročanju Večera je Mijičeva zadnja primerljiva plača za tekoče delo, in sicer za avgust, znašala 5245,65 evra bruto.
Ker nadomestilo znaša 80 odstotkov zadnje poslanske plače, bi lahko nekdanji poslanec ob odobritvi prošnje prejemal približno 4196,52 evra bruto mesečno.V šestih mesecih bi to pomenilo približno 25.179 evrov bruto.
Nekdanji poslanec mora izpolnjevati zakonske pogoje, med drugim izkazati, da se ne more vrniti na prejšnje delovno mesto oziroma da nima možnosti ustrezne zaposlitve.
Odstopil po izteku šestmesečnega obdobja
Mijič je poslansko funkcijo opravljal le nekaj več kot šest mesecev. Njegov mandat je bil potrjen 10. aprila, odstopno izjavo pa je podal 12. oktobra, dva dni po izteku šestmesečnega obdobja.
Državni zbor se je z njegovim odstopom seznanil 16. oktobra, ko mu je poslanski mandat tudi uradno prenehal. Datum njegovega odstopa je bil pomemben tudi za nadaljnjo sestavo državnega zbora.
Če bi Mijič poslansko funkcijo zapustil pred iztekom šestih mesecev, bi bile za zapolnitev njegovega poslanskega mesta potrebne nadomestne volitve.
Po izteku tega obdobja pa lahko poslansko mesto zasede naslednji upravičeni kandidat z iste kandidatne liste.
Šestmesečno opravljanje poslanske funkcije je obenem eden izmed pogojev za uveljavljanje pravice do nadomestila plače.
Prvi razkrili težave
Spomnimo, na Sobotainfo smo že 23. marca, dan po parlamentarnih volitvah, prvi poročali o poslovnih težavah Mijičevega podjetja Progros.
Razkrili smo blokiran transakcijski račun podjetja ter težave z neplačanimi davki in prispevki. V naslednjih mesecih so sledila nova razkritja o neporavnanih obveznostih do nekdanjih zaposlenih, kazenskih ovadbah in spornih navedbah o njegovi izobrazbi.
Mijič je v ekskluzivnem pogovoru za televizijo IDEA v začetku oktobra priznal, da študija gradbeništva ni dokončal, napačno navedbo izobrazbe pa pripisal napaki pri izpolnjevanju obrazcev.
Takrat je razkril tudi, da je predsednik državnega zbora in stranke Resnica Zoran Stevanović za poplačilo dela obveznosti do nekdanjih zaposlenih namenil 12.000 evrov.
Mijič je zatrjeval, da bo denar Stevanoviću vrnil, čeprav pisnega dogovora oziroma določenega roka vračila nimata.
Še 5. oktobra zatrjeval, da ne bo odstopil
Mijič je v istem pogovoru za televizijo IDEA 5. oktobra vztrajal, da ne namerava zapustiti poslanske funkcije.
»Svoje delo bom naprej opravljal v največji, najboljši moči, tako da bom ostal,« je takrat zatrdil.
Toda le teden dni pozneje se je položaj spremenil. Stranka Resnica ga je izključila iz svojih vrst in pozvala k odstopu, Mijič pa je nato podal odstopno izjavo.
Zdaj, manj kot teden dni po uradnem zaključku poslanske poti, je že zaprosil za nadomestilo plače.
Če bo njegova prošnja odobrena in bo izpolnjeval vse zakonske pogoje, bi lahko nekdanji poslanec še največ šest mesecev prejemal nadomestilo v višini 80 odstotkov zadnje poslanske plače.
