Mojca Fatur, življenjska sopotnica Klemna Slakonje, je odkrito spregovorila o svoji bolezni in pesmi, s katero se Klemen letos predstavlja na Emi. To je posvetil soprogini težki bitki za življenje. Kot pravi, je pesem »oda pogumu, upanju, veri in zmagi«.
Klemna Slakonjo bomo na letošnji Emi spoznali v povsem drugačni, izjemno osebni luči. Za vstopnico na Evrovizijo v Baslu se bo boril s skladbo How Much Time Do We Have Left? oziroma Koliko časa nama je še preostalo?.
Gre za ganljivo glasbeno izpoved, posvečeno soprogini težki bitki za življenje.
»Pravzaprav gre za izliv mojih občutij, potem ko so moji dragi življenjski sopotnici Mojci Fatur diagnosticirali težko bolezen, ki jo je, kljub temu, da ji je bilo rečeno, da je neozdravljiva, uspešno premagala,« je o pesmi povedal Klemen.
Dejal je, da je po vseh zabavnih preobrazbah, ki jih je naredil v preteklosti, zdaj čas, da odvrže maske, stopi v areno, izruva svoje srce in ga ponudi na pladnju.
»Zavedam se, da si bo marsikdo privoščil pojedino, a zdi se mi pomembno, da pokažemo svojo ranljivost. Tako kot je Mojca vlila upanje meni, ko mi je bilo najtežje, verjamem, da ta pesem lahko vlije upanje ljudem po vsem svetu,« je zapisal na družbenih omrežjih.
Premagala neozdravljivo bolezen
Na družbenih omrežjih se je zdaj oglasila tudi njegova sopotnica Mojca Fatur.
Kot je zapisala, je bila v začetku leta 2016 diagnosticirana s težkim obolenjem kostnega mozga, ki ga je na srečo premagala in popolnoma ozdravela. Štiri leta kasneje je svojo zgodbo delila v oddaji z Zvezdano Mlakar. Mielodisplastični sindrom je njeni družini popolnoma spremenil življenje.
»Klemen mi je bil v tem času v ogromno oporo,« je zapisala: »Ne samo, da je nase v celoti prevzel vse družinske finance in mi tako omogočil, da sem se lahko v miru posvetila zdravljenju. Še več kot to mi je pomenilo dejstvo, da ni niti enkrat podvomil v moje odločitve na poti samoozdravitve niti v mojo vero, da mi bo uspelo.«
Iskreno in brez pretvarjanj
Dodaja, da pesem How Much Time Do We Have Left? ni bila napisana za Emo.
»Bila je mišljena kot presenečenje zame na njegovem novo prihajajočem albumu, ki bo luč sveta ugledal še to leto. A usoda je hotela, da sem jo kljub temu slišala že prej in takoj mi je bilo jasno, da je njen čas zdaj. Da mora poleteti med ljudi. Ker odpira srca in zdravi.«
»Ko nekdo zboli, se vsa pozornost obrne k njemu,« pravi Mojca: »Ko se boriš za življenje, te ljudje, ki ti stojijo ob strani, ne želijo bremeniti s svojimi občutki strahu, žalosti, obupa... Priznam, da tudi sama nisem pomislila, da bi se za Klemnovo pokončno držo lahko skrivalo kaj drugega kot: 'Imamo to! Uspelo ti bo.'
Kot pravi, o tem ni govoril: »Verjetno mu je bilo pretežko. Je pa to izpel v pesmi. Marsikaj ni povedano, a se čuti. Ker je iskreno, brez pretvarjanj. Ker ni bilo ustvarjeno kot računica na zmago, ampak je čista izpoved ljubezni. Oda pogumu, upanju, veri in zmagi.«
Dodaja, da je pesem predvsem oda dejstvu, da smo minljivi in naj nam čas, z nam ljubimi, ne bo samoumeven: »Namesto prepirom, spletkam, tekmovalnosti ga raje posvetimo ljubečim druženjem, srčnim pogovorom, grajenju skupnosti in širjenju dobrega.«
