Kaj je pokazala analiza Šutarjevega zakona?
Predsednik strokovnega sveta Vlade Republike Slovenije za evalvacijo izvajanja zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti Branko Lobnikar je javnosti predstavil prve ugotovitve analize učinkovitosti tako imenovanega Šutarjevega zakona.
Ker gre za zakon, ki je še v zgodnji fazi izvajanja, analiza ne meri dolgoročnih varnostnih rezultatov, temveč predvsem prve, procesne premike v delovanju državnih institucij.
Kot je poudaril Lobnikar, analiza temelji na poročilih državnih organov, pristojnih za izvajanje zakona. V tej fazi se najprej pokažejo jasnejše usmeritve, natančnejši postopki, informacijske nadgradnje in okrepljena koordinacija med organi. Za presojo vpliva na vedenjske vzorce in varnostne izide pa je še prezgodaj, je pojasnil.
Vlada se bo s prvimi ugotovitvami in izvedenimi ukrepi seznanila v kratkem. V zadnjih dneh so svoje aktivnosti že predstavili Finančna uprava Republike Slovenije in policija, ki je poročala tudi o spremembah zakona o orožju ter o predaji večjega števila kosov ilegalnega orožja.
Po besedah Lobnikarja gre za ukrepe, ki sicer posredno, a zelo konkretno prispevajo k večjemu redu in občutku varnosti, tako na ravni posameznika kot skupnosti.
Posebno pozornost je namenil področju šolstva. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v okviru zakona pripravilo okrožnico in usmeritve za šole, ki se osredotočajo na varno in vključujoče šolsko okolje.
Med drugim so nastali programski dokumenti za delo romskih pomočnikov, opomniki za spodbujanje rednega obiskovanja pouka ter organizirana dva tematska sestanka za ravnatelje šol v jugovzhodni Sloveniji. Ti so omogočili izmenjavo dobrih praks, anketiranje šol in prepoznavanje potreb po bolj multidisciplinarnem pristopu.
Prisotnost otrok v šoli je eden temeljnih pogojev za dolgoročni red in varnost v skupnosti, je ob tem poudaril Lobnikar. Pomemben signal reda v prostoru predstavljajo tudi skupne aktivnosti finančne uprave in policije, zlasti na področju nadzora neplačanih obveznosti.
Med koncem oktobra 2025 in koncem januarja 2026 je bilo na območju jugovzhodne Slovenije zarubljenih 47 vozil v skupni ocenjeni vrednosti skoraj 59 tisoč evrov.
Osem dolžnikov je ob postopku poravnalo dolg v skupni višini nekaj več kot 14.000 evrov, s čimer so se izognili rubežu.
Za februar 2026 je načrtovanih še 11 dodatnih skupnih akcij.
»Javna varnost ni izključno naloga policije. Je rezultat delovanja celotnega sistema – šolstva, sociale, inšpekcij, finančne discipline in policije. Ključno je, da so ukrepi med seboj usklajeni in se medsebojno podpirajo,« je poudaril dr. Lobnikar.
Poseben poudarek je namenil tudi spremembam na področju policijskega dela. Zakon je znižal prag za obravnavo bagatelnih kaznivih dejanj, saj so tatvine in poškodovanja tujih stvari do vrednosti 500 evrov po novem opredeljeni kot prekrški, pri čemer je policija določena kot stvarno pristojni prekrškovni organ. Namen takšne ureditve je hitrejše in učinkovitejše vzpostavljanje reda ter uveljavljanje načela pravičnosti.
»Po tem, ko se je zakon začel izvajati, se je končno vzpostavil sistem zagotavljanja javne varnosti. Ne gre za to, da govorimo o represiji, ampak vzpostavljamo red in pravičnost v celotni družbi, ki bo zagotovila vsem možnost normalnega razvoja. Gre za součinkovanje procesov urejanja prostora, prejemkov in zagotavljanja izvajanja zakonov,« je v dejal Lobnikar.
