Petnajstletni Sicilijanec najmlajša oseba na svetu s super spominom.
15-letni deček s Sicilije je postal najmlajša oseba na svetu z diagnosticirano hipertimezijo oziroma avtobiografskim super spominom.
Gre za izjemno redko sposobnost, zaradi katere se posameznik spominja natančnih datumov in podrobnosti dogodkov iz svojega življenja. Po navedbah znanstvenikov si deček zapomni praktično vse, kar se mu je kdaj zgodilo.
Najmlajši znani primer na svetu
Italijanski raziskovalci so primer opisali v strokovni reviji Cortex in ga označili za prvi dokumentirani primer hipertimezije pri osebi te starosti.
Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa gre za pomembno odkritje, saj so strokovnjaki doslej menili, da se takšne sposobnosti razvijejo šele v poznejših letih.
Na njegove sposobnosti je opozorila mati
Identiteta dečka ni razkrita. Raziskovalci so ga prvič začeli preučevati pred dvema letoma, ko je bil star 13 let.
Na njegove nenavadne spominske sposobnosti je opozorila njegova mati, nato pa so sledila podrobna testiranja.
Spomni se datumov in podrobnosti iz svojega življenja
V različnih preizkusih je deček brez težav navajal natančne datume, dneve v tednu in podrobnosti številnih dogodkov iz svojega življenja.
Raziskovalci so njegove odgovore preverjali s pomočjo javnih dogodkov, šolskih dejavnosti, fotografij s počitnic in drugih dokumentiranih zapisov.
Po njihovih ugotovitvah so bili njegovi odgovori izjemno natančni.
Med drugim je znal navesti točne datume posameznih šolskih testov in dejavnosti, začetek nove sezone svoje najljubše televizijske serije ter dneve, ko so bile posnete fotografije z družinskih potovanj.
To mu je uspelo tudi pri dogodkih, ki so se zgodili že pred več leti.
Odkritje spreminja dosedanje razumevanje spomina
Po mnenju raziskovalcev primer prvič dokazuje, da se lahko hipertimezija pojavi že v zgodnji adolescenci.
Odkritje postavlja pod vprašaj dosedanje teorije o razvoju avtobiografskega spomina, ki so predvidevale, da ta dozori šele v poznejšem mladostniškem obdobju.
Znanstveniki zato menijo, da bi lahko primer pomembno prispeval k boljšemu razumevanju delovanja človeškega spomina.
