Znani so letošnji prejemniki najvišjih državnih nagrad in priznanj na področju znanosti, med njimi tudi Novomeščan.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je predstavilo letošnje prejemnice in prejemnike najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju znanosti, raziskovanja, tehnologij in inovacij.
Med nagrajenci je tudi Dolenjec, Novomeščan Slavko Splichal, ki bo prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti.
Letošnji nagrajenci bodo prejeli Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, podelili pa bodo tudi priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
Zoisova nagrado za življenjsko delo
Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti gre v roke akademskemu profesorju doktorju Slavku Splichalu, ki spada med najvidnejše slovense in mednarodno uveljavljene kritične teoretike javnosti, javnega mnenja in družbenega komuniciranja.
Več kot pet desetletij raziskuje pogoje in ovire podružbljanja medijev in demokratizacije javnosti ter kako nanje vplivajo politika, kapital, tehnologija in ideologija.
Njegovo delo je pomembno prispevalo k razumevanju razvoja javnosti od razsvetljenstva do digitalne dobe. Opozoril je na tveganja, ki jih v času kapitalsko obvladovanih digitalnih platform prinašajo družabna omrežja, veliko podatkovje in umetna inteligenca. Pokazal je na protislovje, ko bi vse večja digitalna vidnost in dostopnost lahko omogočali razvoj demokratične in kritične javnosti, vendar jo dejansko ogrožata.
Kot profesor, mentor, publicist, znanstveni urednik in pobudnik mednarodnega znanstvenega sodelovanja je odločilno prispeval k uveljavitvi komunikologije v Sloveniji ter jo povezal z vodilnimi svetovnimi raziskovalnimi tokovi. S povezovanjem kritične teorije, empiričnega raziskovanja in družbene angažiranosti je trajno zaznamoval razumevanje komuniciranja kot enega od temeljev demokratične družbe.
Kdo so še letošnji nagrajenci?
Poleg Splichala bo Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejela tudi Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan za delo na področju okoljskih znanosti.
Puhovo nagrado za življenjsko delo bo prejel Ferdinand Gubina, ki je pomembno prispeval k razvoju slovenskega elektroenergetskega sistema.
Zoisove nagrade za vrhunske dosežke bodo prejeli še Ingrid Milošev za raziskave korozije in zaščite materialov, Borut Klabjan za zgodovinsko raziskovanje meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za razvoj metod umetne inteligence ter Nataša Poklar Ulrih za raziskave bioaktivnih spojin iz rastlinskih virov.
Priznanja tudi za dosežke v matematiki, fiziki in biomedicini
Med prejemniki Zoisovih priznanj so tudi Denis Golež za raziskave kvantnih materialov, Hana Uršič Nemevšek za razvoj keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za raziskave uporabe proteinov iz ostrigarjev ter Ademir Hujdurović za dosežke na področju teorije grafov.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah prejme Irena Mlinarič Raščan s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Zoisovo priznanje bodo skupaj prejele tudi Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj otrokosrediščnega pristopa k vključevanju priseljenih otrok.
Puhovo priznanje bo prejela Aleksandra Lobnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru in podjetja IOS za razvoj senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso.
Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije za mednarodno uveljavljanje slovenske astronomije ter odpiranje priložnosti novim generacijam pa prejme Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
Slovesna podelitev novembra v Ljubljani
Svečana podelitev najvišjih državnih nagrad in priznanj na področju znanosti bo v nedeljo, 8. novembra 2026, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
