Letošnja sredstva za ukrepe proti zlati trsni rumenici bodo izplačali v letu 2027.
Kmetijsko ministrstvo vinogradnikom za letošnje leto še ni izplačalo sredstev za izvedbo ukrepov za preprečitev širjenja zlate trsne rumenice.
Kot je prejšnji teden v odgovoru na poslansko vprašanje pojasnil minister Janez Cigler Kralj, za to še ni bila pripravljena pravna podlaga. Zagotovil je, da se bo to zgodilo v prihodnjem letu.
Poslanec SDS Andrej Kosi je ministra povprašal, kakšne ukrepe bo predlagal vladi, da bodo štajerski vinogradniki lažje prebrodili izzive z omenjeno boleznijo vinske trte in ne bodo zaradi opustitve vinogradniške pridelave izgubili naziva vinorodne dežele.
Cigler Kralj je glede letos še neizplačanih sredstev pojasnil, da je prejšnja pravna podlaga veljala do leta 2025, zato že pripravljajo novo.
»Žal pa izplačila v letošnjem letu ne bo, ampak bomo v prihodnjem letu izplačali za leti 2026 in 2027,« je zagotovil.
Ob tem je napovedal, da bodo za iskanje nove in bolj učinkovite rešitve ustanovili široko strokovno in operativno delovno skupino, v kateri bodo državni organi, inšpekcijske in strokovne službe, pa tudi raziskovalci in predstavniki vinogradnikov.
»Moramo pripraviti večletni akcijski načrt, kako bomo omejili širjenje bolezni, zmanjšali število novih okužb in zagotovili dolgoročno vzdržno vinogradništvo. Še posebej to velja za najbolj prizadeta območja, saj moramo preprečiti njihovo širitev. Ker veste, ko je enkrat to okuženo, je v bistvu neozdravljivo. Mi ne smemo dopustiti, da bi Slovenija izgubila status vinorodne dežele in vse bomo naredili za to,« je še dodal Cigler Kralj.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je že julija pozvala vinogradnike in imetnike trt k doslednem izvajanju predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice.
Kot so poudarili, je njeno širjenje mogoče omejevati le z doslednim odstranjevanjem okuženih trt in pravočasnim zatiranjem ameriškega škržatka, ki bolezen prenaša.
Bolezen je prisotna v vseh vinorodnih deželah v državi, predvsem na širšem ljutomersko-ormoškem območju, širi pa se tudi v Prekmurju ter v Posavju in na Dolenjskem. Posebno težavo predstavljajo opuščeni vinogradi in stari nasadi, kjer okužene trte ostajajo na terenu in služijo kot vir širjenja bolezni.
