Na območju bodoče Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško so odkrili ostanke domnevne prazgodovinske delavnice kamnitega orodja. Objekt za zdaj umeščajo v peto do četrto tisočletje pred našim štetjem.
Kamnita orodja, množica drobnih odbitkov in keramične posode, ki ležijo praktično na mestu nekdanje uporabe. Gradbišče nove Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško razkriva dobro ohranjene sledove preteklosti, čeprav je bilo območje v novejšem času že pozidano.
Kot sporočajo iz Mestne občine Krško, tam od poletja potekajo testno sondiranje, arheološko dokumentiranje ob gradnji in izkopavanja. Raziskali so šele dobro tretjino območja gradnje, a že dosedanje najdbe ponujajo izjemen vpogled v preteklost Krškega.
Kaj naj bi se tam dogajalo?
Med odkritji najbolj izstopajo ostanki objekta, ki ga preliminarno umeščajo v pozni neolitik oziroma zgodnjo bakreno dobo, v peto do četrto tisočletje pred našim štetjem.
V njem so odkrili kamnite strukture, ki jih razlagajo kot temelje. Ti naj bi preprečevali, da bi bila lesena nadgradnja v neposrednem stiku z vlažnimi tlemi.
V objektu in njegovi okolici so našli kamnite tolkače, gladila in nakovala ter večje število keramičnih posod. Posebej izstopajo številni kamniti odbitki, veliki od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov, kamnita jedra oziroma surovina za izdelavo orodja ter cela, delno dokončana in poškodovana orodja, sporočajo z občine.
Kot so povedali, skupek najdb nakazuje, da je bil objekt namenjen izdelovanju kamnitega orodja. Izpostavljajo, da je takšno odkritje izjemno redko in v našem prostoru predstavlja unikum.
Sava ustvarila nekakšno časovno kapsulo
Domnevno delavnico je prekril dokaj fin savski nanos in jo s tem dobro ohranil. Nastala je nekakšna časovna kapsula, ki omogoča podrobnejši vpogled v dejavnosti na tem območju.
Pomembna je tudi ohranjenost keramičnih posod, saj te po navedbah iz občinske objave ležijo praktično tam, kjer so jih nekoč uporabljali.
K sodelovanju so povabili raziskovalce Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s Centrom za interdisciplinarne raziskave v arheologiji. Z natančnim vzorčenjem bodo poskušali pridobiti tudi očem skrite informacije.
Objekt še ni v celoti arheološko raziskan, zato raziskovalci pričakujejo možnost novih zanimivih odkritij.
Meter in pol pod površjem sledovi srednjeveškega trga
Na globini približno 1,5 metra pod današnjo površino so odkrili tudi ostaline srednjeveškega trga in ostaline iz obdobja po letu 1477, ko je Krško postalo deželnoknežje mesto.
Gre predvsem za večje in manjše vkope v zemljeno podlago, ki jih za zdaj opredeljujejo kot ostanke nekdanjega naselja. Med njimi so ostanki peči, odpadnih jam, jam za lesene nosilce hiš in jam, namenjenih obrtniškim dejavnostim.
Odkrili so tudi različne jarke, katerih namena v tej fazi raziskav še niso opredelili.
Lonci, živalske kosti in novci
Poleg vkopov so dokumentirali temelje in zidove objektov iz obdobja od 16. do 18. stoletja.
Med številnimi najdbami prevladujejo keramični predmeti, predvsem lonci in drugo kuhinjsko posodje. Našli so tudi živalske kosti, nekaj novcev in druge drobne predmete, so še sporočili z mestne občine.
Za dosedanjimi odkritji je veliko natančnega in zahtevnega dela. Precej kubičnih metrov zemlje so izkopali ročno. Čeprav raziskave zajemajo šele dobro tretjino območja gradnje, odkrite ostaline po navedbah občine preteklost Krškega že predstavljajo v novi luči.
