Slovenija skriva več kot tisoč slapov, a le peščica med njimi res vzame dih. Izbrali smo pet, ki po lepoti, dostopnosti ali posebnosti izstopajo – od ikoničnega bohinjskega slapu do legendarnega zaledenelega Luciferja pri Gozd Martuljku.
Slovenija skriva več kot tisoč slapov, a le peščica med njimi res vzame dih. Izbrali smo pet, ki po lepoti, dostopnosti ali posebnosti izstopajo iz množice – od ikoničnega bohinjskega slapu, ki ga je opeval France Prešeren, do legendarnega zaledenelega Luciferja pri Gozdu Martuljek.
Slap Savica
Slap Savica leži v osrčju Triglavskega narodnega parka, blizu Bohinjskega jezera. Visok je 78 metrov in je pravzaprav sestavljen iz dveh slapov, ki skupaj ustvarjata obliko črke »A«.
O njem je pisal Janez Vajkard Valvasor, pozneje pa tudi France Prešeren, ki je pri njem črpal navdih za epsko pesnitev Krst pri Savici.
Za obisk letos velja posebnost: obisk slapa Savica je trenutno brezplačen, saj po spremembi zakonodaje še ni jasno določeno, kdo lahko upravlja območje in pobira vstopnino.
Novela zakona o ohranjanju narave je ukinila dosedanjo pravno podlago, po kateri je Turistično društvo Bohinj desetletja skrbelo za območje.
Od izhodišča pri Koči pri Savici do slapu vodi lepo urejena turistična pot. Vzpon po 553 stopnicah vas bo v dvajsetih minutah hoje skozi gozd popeljal do slapu. Savica je najlepša spomladi, ko je vode največ, in jeseni, ko okolica zažari v toplih barvah.
Poleti je pot precej oblegana, zato je priporočljivo, da se na izlet odpravite zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.
Slap Peričnik
Slap Peričnik je sestavljen iz dveh slapov. Spodnji je visok 52 metrov, zgornji pa 16 metrov, skupaj pa ustvarjata izjemno naravno kuliso, ki vsako leto privabi številne obiskovalce. Slap se nahaja v dolini Vrata, na poti proti Aljaževemu domu, približno štiri kilometre iz Mojstrane.
Ena najlepših značilnosti je možnost, da se pod slapom tudi sprehodimo. To doživetje je redko in ga najdemo le pri nekaj slapovih na svetu. Najspektakularnejšo podobo nam Peričnik ponudi pozimi, ko celotna stena obeh slapov zamrzne in ustvari ledene kapnike, ki vas bodo povsem osupnili.
Pot je označena že pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, poleti pa v dolino vozi tudi brezplačni avtobus, ki ustavi pri Koči pri Peričniku. Pot za slapom je zahtevna, spolzka in vedno mokra, zato zahteva previdnost in primerno obutev.
Slap Rinka
Slap Rinka pada čez široko steno in s svojimi 90 metri velja za drugi najvišji slap v Sloveniji. Logarska dolina, ki je zaradi številnih naravnih znamenitosti zavarovana kot krajinski park, v svojem zatrepu skriva enega najčudovitejših in najvišjih slapov v Sloveniji. Zaradi mogočnosti in višine je Rinka od leta 1987 naravni spomenik.
Desno ob slapu je Orlovo gnezdo, manjši panoramski objekt, kjer se obiskovalci spočijejo in osvežijo s pijačo. S terase okrepčevalnice je izjemen razgled na pršeči slap. Največji pretok ima spomladi in jeseni.
Za vstop v park z avtomobilom je treba plačati vstopnino v višini sedmih evrov. Plačila so oproščeni vsi, ki v Logarsko dolino vstopijo peš, s kolesi, rolerji ali električnimi vozili. Od parkirišča na koncu asfaltne ceste do slapu po enostavni označeni poti potrebujete zgolj 15 minut.
Slap Boka
Boka je najmogočnejši slap v Sloveniji. S svojimi 106 metri mu po širini in pretoku pri nas ni para. Če prištejemo še 38 metrov visoko slapišče, dobimo po višini najvišji slap v Sloveniji s skupno višino 144 metrov. V najbolj sušnih obdobjih ima še zmeraj pretok dva kubična metra na sekundo, ob obilnejših deževjih pa naraste na mogočnih 100 kubičnih metrov na sekundo.
Kljub svoji mogočnosti ni tako znan kot Savica, Rinka ali Peričnik, čeprav bi po širini in prostornini vode vse tri zlahka prekašal. Prav posebno veličasten je slap v jesenskih mesecih, ko v tem predelu zapade veliko dežja, ali pa v spomladanskem času, ko se v slap steka tudi voda od taljenja snega v Kaninskem pogorju.
Najbolj turistična in enostavna točka je leseno razgledišče, do katerega potrebujemo le 15 minut hoje. Dostop je označen na levi strani mosta, na desnem bregu Boke. Dostop do razgledišča je brezplačen, prav tako parkiranje na makadamskem parkirišču pri mostu ob glavni cesti.
Slap Lucifer
Slap Lucifer v steni Mokre peči pri Gozdu Martuljku je verjetno najbolj znan ledni slap v Sloveniji in sploh prvi, ki je bil preplezan. Že leta 1979 so ga preplezali Vanja Matijevec, Lado Vidmar in Blaž Oblak. Slap je nestalen in ga napaja voda iz planine Zaprete. Pozimi redno zmrzuje, takrat postane zanimiv za ledne plezalce.
Poleti se skriva med skalami Mokrih peči, pozimi pa razkaže svojo mogočno podobo, ki takoj pritegne pozornost lednih plezalcev. Gre za legendarni slap, prvi, ki je bil sploh preplezan v Sloveniji. Sodi med najlepše slapove pri nas in je preizkusni kamen za vsakogar, ki se namerava resneje ukvarjati s to vrsto plezanja.
Poleti je slap skromen ali celo suh, zato je obisk smiseln le pozimi. Do vznožja slapu vodi pot čez most in rahlo proti desni, kjer prečkamo Beli potok, nato pa po gozdni poti – pot traja okrog eno uro.
