Medtem ko se številni največji zdravstveni zavodi spopadajo z milijonskimi minusi, sta Splošna bolnišnica Novo mesto in Splošna bolnišnica Brežice obdobje zaključili pozitivno.
Poslovanje slovenskih bolnišnic se je letos občutno poslabšalo. Po podatkih ministrstva za zdravje so javni zdravstveni zavodi v prvih petih mesecih leta 2026 skupaj ustvarili 21,7 milijona evrov izgube. V enakem obdobju lani je skupna izguba znašala nekaj manj kot dva milijona evrov. Povsem drugačna je slika v obeh bolnišnicah na območju jugovzhodne Slovenije.
Novomeška bolnišnica z dobrim milijonom presežka
Splošna bolnišnica Novo mesto je v prvih petih mesecih ustvarila dobrih 49 milijonov evrov prihodkov, obdobje pa zaključila s 1.120.882 evri presežka.
Rezultat je primerljiv z lanskim. V prvih petih mesecih leta 2025 je namreč novomeška bolnišnica ustvarila 1.143.856 evrov presežka.
Med vsemi bolnišnicami, zajetimi v podatke ministrstva, je višji letošnji presežek ustvarila le Splošna bolnišnica Jesenice z 1,43 milijona evrov, nekoliko višjega od novomeškega pa beleži tudi Splošna bolnišnica Izola z 1,13 milijona evrov.
Brežiška iz minusa v plus
Še izrazitejši preobrat je uspel Splošni bolnišnici Brežice. Ob skoraj 14 milijonih evrov prihodkov je v prvih petih mesecih letos ustvarila 377.749 evrov presežka.
Lani je bila slika precej drugačna. V primerljivem obdobju je brežiška bolnišnica beležila 621.826 evrov izgube. Poslovni rezultat se je tako medletno izboljšal za skoraj milijon evrov.
Največji minus v Mariboru
Na drugi strani se številne slovenske bolnišnice letos soočajo z visokimi izgubami. Največjo je v prvih petih mesecih ustvaril UKC Maribor - skoraj 9,9 milijona evrov, medtem ko je UKC Ljubljana posloval s skoraj 4,9 milijona evrov izgube.
Več kot tri milijone evrov minusa je ustvaril Onkološki inštitut Ljubljana, več kot dva milijona pa Splošna bolnišnica Slovenj Gradec.
Minister za zdravje Tadej Ostrc je ob predstavitvi podatkov opozoril, da bi lahko ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel od 80 do 100 milijonov evrov.
Vodstva bolnišnic in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije med ključnimi razlogi za slabše poslovanje izpostavljajo učinke letošnje uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in vpliv plačne reforme na stroške dela.
Minister je zato napovedal pripravo sanacijskih načrtov, s katerimi bodo morali javni zdravstveni zavodi poiskati notranje rezerve za stabilizacijo poslovanja.
Pregledati nameravajo tudi merila in upravičenost izplačevanja delovne uspešnosti oziroma nagrad vodstvom zdravstvenih zavodov.
