Z začetkom kurilne sezone številni zjutraj na oknih opažajo nabiranje kapljic vode.
Rosna okna so znak, da je v prostorih preveč vlage, ta pa ob neustreznem zračenju vodi do plesni, ki škoduje zdravju.
Topel zrak lahko sprejme več vodne pare kot hladen. Ko se vlažen zrak ob hladnem steklu ohladi pod tako imenovano rosišče, se vodna para izloči v obliki kapljic.
Kapljice na steklu so le vidni del težave
Enako se dogaja na hladnih delih sten, v kotih, nad okni in za omarami, kjer vlage pogosto sploh ne opazimo. Prav tam se najpogosteje tudi pojavi plesen.
Vlage v stanovanju nastane veliko. Sprosti se pri dihanju, kuhanju, tuširanju, pomivanju posode in sušenju perila, štiričlansko gospodinjstvo pa jo na dan v zrak odda tudi deset litrov ali več.
Težave se pogosto začnejo po zamenjavi starih oken z novimi, ki dobro tesnijo. Skozi stara okna je uhajalo nekaj zraka, skozi nova ne, zato vlažen zrak ostane v stanovanju, če ga ne prezračimo.
Do 75 odstotkov večje tveganje za astmo
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima v številnih državah Evropske unije težave z vlago od 20 do 30 odstotkov gospodinjstev.
Ljudje, ki živijo v vlažnih ali plesnivih stavbah, imajo do 75 odstotkov večje tveganje za težave z dihali in astmo.
V vlažnem okolju se razraščajo plesni in bakterije, ki v zrak sproščajo spore in kemične snovi. Te lahko povzročajo alergije in težave z dihali, posebej občutljivi pa so otroci. WHO ocenjuje, da je 13 odstotkov primerov otroške astme v razvitih državah evropske regije mogoče pripisati vlažnim stanovanjem.
Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča, da relativno vlažnost v notranjih prostorih vzdržujemo med 40 in 60 odstotki.
Preverimo jo lahko s preprostim vlagomerom.
Okna na stežaj za nekaj minut, ne na kip
Energetski svetovalci mreže ENSVET svetujejo kratko in intenzivno zračenje z oknom, odprtim na stežaj. Prostore je priporočljivo prezračiti dva do trikrat na dan za štiri do šest minut, najbolj učinkovito pa je, če hkrati odpremo okna in vrata in naredimo prepih.
Dolgotrajno zračenje pri priprtih oknih na kip po njihovih navedbah ne zamenja dovolj zraka, ohladi pa stene okoli okna, na katerih se vlaga nato še lažje nabira. Ob tem izgubljamo tudi toploto.
Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje dosledno uporabo kuhinjske nape in prezračevanje kopalnic.
Pomaga tudi enakomerno ogrevanje, saj se vlaga hitreje izloča na hladnih površinah, pohištvo pa naj ne stoji tik ob zunanjih stenah, da lahko zrak za njim kroži.
Plesen ne izgine, dokler ostaja vlaga
Plesen na gladkih površinah je mogoče očistiti z vodo in milom. Pri tem je treba nositi zaščitno masko, rokavice do komolcev in očala, ljudje z alergijskimi simptomi pa čiščenja ne bi smeli opravljati.
Biocidna sredstva so lahko strupena, zato je treba upoštevati navodila proizvajalca. Sredstva, namenjena zunanji uporabi, v notranjih prostorih niso primerna.
Odstranjevanje plesni samo po sebi ni trajna rešitev, ključno je odpraviti vir vlage. Če se plesen kljub rednemu zračenju vrača, je vzrok pogosto v toplotnih mostovih, slabo izoliranih zunanjih stenah ali napeljavi.
