buldog

Ti tega ne razumeš. To je "razvoj".

Dvoličnost in hipokrizija. Zadnjič beremo, kako bo zaradi iztekanja geotermalne vode "manj hrane za slovenskega potrošnika.«
A zaradi nebrzdane pozidave, ne samo v tem primeru, pa ne bo manj obdelovalnih površin? Vse je "potrebno": nove hiše, nova obvoznica, novi proizvodni obrati, rekreativne površine, trgovinski centri. Tukaj, v Rakičanu, verjetno na najbolj kvalitetnih kmetijskih površinah.
V redu je, to potrebujemo. Samo potem ne jamrajmo, da imamo v Sloveniji vsako leto manj obdelovalnih površin. Po cesti in pod dvostanovanjskimi hišami pač pšenica ne raste.

Bravo ga. Vrečko! Inteligentna, razgledana, poštena! Pogosto spregledana lastnost ministrov Levice: so brez afer, brez podkupovanja!
To bi moralo v Sloveniji nekaj veljati, v Sloveniji, ki prisega na poštenost! Razen, če ta pripapadnost "poštenosti" zgolj deklarativna in zlagana!
Zdaj pa primerjajte to ministrico s prejšnjim; slinavin brezhrbteničarjem, zapitim Vaskom!
Slovenija potrebuje več Levice!

Pri umetni "inteligenci" gre zaenkrat le za reciklažo. Čeprav je že to problem, ker človeški možgani niti pod razno ne morejo zmemorirati in analizirati toliko podatkov, v tako kratkem času. Velik problem bo nastal, ko bodo superračunalniki sposobni izvesti kvalitativni preskok in iz množice zbranih in analiziranih podatkov "skreirati ideje" in "ustvarjalnost". Vau, niti ne želim si predstavljati svet čez sto let... bledične zombije, ki se hranijo s poceni zabavnimi igricami, ki jim jo servirajo superračunalniki preko hologramskih podob. To bo krasni, novi svet hedonizma; zabava in užitki.
Kdo pa bo delal? Roboti. Za koga? Za superračunalnike. Kaj pa ljudje? V stoprvem letu bodo superračunalniki sklenili, tudi z analizo človeških moralnih vrednot, da teh organskih, prepirljivih, nekoristnih, neizobraženih kreatur in zajedalcev na Zemlji res ne potrebujejo....

Bravo, ga. Horvat! Čestitke predvsem na hrabrosti, da ste bili sposobni sprejeti dejstvo, da ste pripadnica romske skupnosti. Mnogi mladi in tudi izobraženi Romi odidejo in se svojega romskega porekla celo sramujejo. Taki, kot ste vi, lahko naredijo več za romsko skupnost kot vsi državni ukrepi skupaj. Ste tudi dragoceni kot vzornik za mlade, predvsem mlade Rome.

Klimatske spremembe bodo povsem spremenile življenje. Mnoge vrste bodo izmrlu, verjetno tudi človeška. Planet bo preživel, celo življenje na njem se bo (verjetno) ohranilo.
Tega procesa ne bodo ustavile nobene razgradljive plastične vrečke in slamice; tudi ne električni avtomobili. Vse to je pesek v oči in lajšanje vesti; češ, saj nekaj delamo na tem. V totalu bi morali spremeniti načina življenja, tega pa ne bomo.
Obstaja torej le ena pot: uživajmo do konca pa kakršen koli ta bo. Verjetno ga bodo zaznamovali spopadi za še zadnja zatočišča nekaj hladnejših kotičkov in borba za hrano. Hkrati pa si lajšajmo vest s totalno negacijo naše krivde za propad planeta, kakršnega smo prevzeli.

Strokovno se takemu "plazu" reče usad. Nastal pa je zaradi erozije vodnega toka.

Manjši popravek: ne drži, da se Ledava izliva v Muro. Ledava se izliva v Krko in Krka se po dveh kilometrih izlije v Muro.

Majstri ste. "Sončna uganka: Ta dan bomo v Pomurju doživeli najzgodnejši sončni vzhod. Kdaj torej? Ali v članku namerno ne odgovorite na to vprašanje ali pa novinar meša vzhod in zahod.

"Najzgodnejši sončni zahod in vzhod se sicer ne zgodita na sam zimski solsticij." Tudi tu novinarju ni jasno, kaj se zgodi na zimski solsticij. Najzgodnejši vzhod in zahod se ne moreta zgoditi na isti solsticij.

Na poletni solsticij se lahko zgodita le najzgodnejši vzhod in najpoznejši zahod, na zimski solsticij pa najpoznejši vzhod in najzgodnejši zahod. Le tako sta ta dva dneva najdaljša, oziroma najkrajša v letu. Razen, če novinar spet ne ve, kaj pomeni najzgodnejši in najpoznejši.

Preprosto povedano pa so te razlike posledica dveh dejstev: da sta Sončeva in Zemljina pot naravna cikla, koledar in delitev na časovne pasove pa sta umetna. In se naravno ne ujame vedno z umetnim ob istem času.

Zanikanje podnebnih sprememb izhaja iz dejstva, da bo potrebno za te spremembe prevzeti odgovornost. Kar pomeni: spremeniti način življenja; za večino naj bi to pomenilo slabšanje kvalitete. Kdo si to želi? Ni bolj lagodno trditi, da PODNEBNIH SPREMEMB NI? Je pa to hkrati vse težje, saj podnebne spremembe neposredno in posredno občutijo milijarde ljudi.

Mnogo lažje je zagovarjati negiranja človekovih dejavnosti kot vzroka podnebnih sprememb. Ob tem prednjačita dve teoriji:

A. vesoljska teorija - gre ra naravne cikle, povzročene s položajem Zemlje in aktivnostmi Sonca. Šibka stran: tovrstne spremembe so bile v geološki zgodovini Zemlje izvršene v tisočih in milijoniih let, ne pa v petdesetih. In še hujše: kdaj bo segrevanja konec? Kakor zdaj izgleda, se bomo prej scvrli.

B. segrevanje obstaja, a za to nikakor ni kriv človek. Človekove dejavnosti nikakor ne morejo povzročati tako radikalnih sprememb v sestavi atmosfere, da bi to rezultiralo v spremembah klime (dokaz je statistika, ki kaže le "majhne" spremembe v sestavi atmosfere!). Kaj je torej vzrok sprememb podnebja? Pristaši teh teorij iščejo vzroke vsepovsod, le človekove dejavnosti so nedolžne.

Obstaja še tretja struja, ki trdi, da smo že zdavnaj prešli kritično točko, v kateri bi lahko podnebne spremembe ustavili. In da torej uživajmo do konca, predem se scvremo.

Logična razlaga: klimatske spremembe so, a volje, da jih ustavimo ni. Potrošniški način življenja (trošenje, hlastanje po dobrinah) in kapitalistična miselnost (zaslužek, zaslužek) sta v sinergični spregi, ki nikakor ne bo dovolila radikalnega obrata v vzorcu potrošnje. Preko ideologij (in tudi "drugače"!) bo likvidaran, diskreditiran vsak, ki bo izkazoval potencialno nevarnost v tovrstnih spremembah (primer Grete Thunberg, organizacij civilne družbe...). Ekologija in ekološki način razmišljanja izginjata tudi iz šolskega kurikuluma.

Nekoč, v mladih letih sem bil prepričan, da lahko z vzgojo in izobraževanjem mladih preprečimo ekološko katastrofo na planetu. Zdaj vem, da ceno preprečitve izumrtja vrste zelene žabe vedno premaga nižja cena i Phona.