Evropska okoljska agencija je objavila poročilo o kakovosti kopalnih voda za leto 2025. Slovenija je pri morskih kopalnih vodah dosegla sam vrh Evropske unije, medtem ko je Hrvaška, ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij na Jadranu, zdrsnila za
Evropska okoljska agencija je objavila najnovejše poročilo o kakovosti kopalnih voda za leto 2025. Poročilo temelji na podatkih držav članic Evropske unije ter Albanije in Švice za obdobje od leta 2022 do 2025.
Slovenija je pri kakovosti morskih kopalnih voda dosegla izjemen rezultat, saj so bila vsa merilna mesta na slovenski obali ocenjena z najvišjo oceno »odlično«.
S tem se je Slovenija skupaj s Ciprom in Litvo uvrstila na prvo mesto med državami Evropske unije po kakovosti morskih kopalnih voda.
Medtem je Hrvaška, ki svojo ponudbo močno gradi na morju in kopalnem turizmu, na lestvici kakovosti morskih kopalnih voda zdrsnila na 13. mesto.
Večina evropskih kopališč ostaja varnih
Evropska okoljska agencija je letos ocenila več kot 22.000 kopalnih območij v državah Evropske unije ter v Albaniji in Švici.
85 odstotkov kopalnih voda v Evropski uniji je prejelo oceno odlično, 96 odstotkov pa jih izpolnjuje vsaj minimalne standarde za varno kopanje.
Najboljše rezultate so dosegle Ciper, Grčija, Bolgarija in Avstrija, kjer je več kot 95 odstotkov kopalnih voda prejelo oceno odlične kakovosti.
Na drugi strani so manj kot 70 odstotkov odličnih kopalnih voda zabeležili v Belgiji, na Madžarskem, Poljskem, v Estoniji in Albaniji.
Po oceni agencije je izboljšanje kakovosti voda v zadnjih desetletjih predvsem posledica velikih vlaganj v čistilne naprave, kanalizacijsko infrastrukturo in doslednega spremljanja kakovosti voda.
Slovenci v vrhu, Hrvaška z občutnim padcem
Po podatkih Evropske okoljske agencije se je Slovenija pri kakovosti morskih kopalnih voda leta 2025 uvrstila povsem na vrh Evrope.
Vsa slovenska merilna mesta na morju so namreč prejela oceno odlično, kar Sloveniji prvo mesto deli s Ciprom in Litvo. To pomeni, da so vse uradno spremljane kopalne vode na slovenski obali primerne za brezskrbno poletno osvežitev.
Hrvaška je pri analizi morskih kopalnih vodah je Hrvaška zasedla šele 13. mesto.
Če pogledamo vse kopalne vode skupaj – torej morske in celinske –, je slika nekoliko drugačna. V Sloveniji je bilo z oceno odlično skupaj ocenjenih 75,5 odstotka kopalnih voda, kar državo uvršča šele na 21. mesto med 29 državami, zajetimi v poročilu.
Hrvaška se je v tej skupni primerjavi odrezala bolje, saj je bilo z odlično oceno ocenjenih 86,2 odstotka vseh kopalnih voda, kar jo uvršča na 12. mesto.
Kljub temu so na Hrvaškem z rezultatom razočarani. Kot poroča Index.hr, je Hrvaška v primerjavi z lanskim poročilom izgubila kar sedem mest. Leta 2024 je bila namreč na petem mestu, pred tem pa se je več let uvrščala celo med tri najuspešnejše države po kakovosti kopalnih voda.
Za slabo skupno uvrstitev so pri obeh državah krive celinske kopalne vode. Slovenija je zasedla 19. mesto, Hrvaška pa 22. mesto in se tako znašla tik pri dnu evropske lestvice.
Celinske vode ostajajo večji izziv
Poročilo kaže, da imajo po vsej Evropi boljše rezultate obalne kopalne vode kot reke in jezera.
Na ravni Evropske unije je bilo med obalnimi kopalnimi vodami 87,4 odstotka takšnih z oceno odlično, pri celinskih kopalnih vodah pa 78,3 odstotka.
Evropska okoljska agencija opozarja, da so reke in jezera bistveno bolj občutljivi na kratkotrajna onesnaženja, povezana z močnimi padavinami, sušo in preobremenjenostjo kanalizacijskih sistemov.
Zakaj je Hrvaška zdrsnila?
Po pojasnilih Slavena Jozića z Inštituta za oceanografijo in ribištvo, ki jih povzema Index.hr, velik del padca ni nujno posledica slabše kakovosti morja.
V statistiko so bila letos vključena tudi številna nova kopališča, za katera še ni dovolj dolgo obdobje sistematičnega vzorčenja.
Evropska okoljska agencija jih zato ni mogla uvrstiti med kopališča z odlično kakovostjo, čeprav naj bi bila po ocenah strokovnjakov večinoma zelo čista.
»Te plaže so najverjetneje vse odlične kakovosti. Če pa ni sistematičnega spremljanja, jih Evropska okoljska agencija ne bo uvrstila med plaže z odlično kakovostjo, čeprav bodo še vedno vključene v skupno statistiko,« je pojasnil Jozić.
Kaj sploh meri evropsko poročilo?
Kakovost kopalnih voda se ocenjuje na podlagi prisotnosti bakterij Escherichia coli (E. coli) in črevesnih enterokokov, ki sta glavna pokazatelja fekalnega onesnaženja.
Ocena posameznega kopališča ne temelji zgolj na enem vzorčenju, temveč na rezultatih zadnjih štirih kopalnih sezon, v tem primeru za obdobje od leta 2022 do 2025.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da poročilo ne zajema kemičnega onesnaženja, kot so pesticidi, farmacevtski ostanki, mikroplastika ali tako imenovane »večne kemikalije« (PFAS).
Ocena »odlično« zato pomeni, da je voda po mikrobioloških kriterijih varna za kopanje, ne pomeni pa nujno, da je celoten vodni ekosistem brez drugih okoljskih obremenitev.
