Študijo izvedljivosti hladilnih stolpov za projekt JEK2.
Projekt JEK2 bo potreboval zmogljiv hladilni sistem, saj je treba velik del toplote, ki nastane v reaktorju, odvesti v okolico. GEN energija je zato naročila študijo, ki je primerjala štiri različne tehnologije hladilnih stolpov.
Najugodnejša odločitev naj bi bil hladilni stolp na naravni vlek
Med njimi kot tehnično in ekonomsko najugodnejša rešitev izstopa hladilni stolp na naravni vlek oziroma NDCT. Ta bi bil tudi najbolj opazen, v Krškem bi lahko zrasel stolp, visok med 193 in 198 metri.
Zakaj JEK2 potrebuje hladilni stolp?
Le približno tretjina toplote, proizvedene v jedrskem reaktorju, se pretvori v koristno mehansko delo na turbini. Preostalo toploto je treba odvesti prek hladilnega sistema.
Najenostavnejša rešitev je pretočno hlajenje z vodo iz bližnje reke, vendar je hladilni potencial Save na območju Krškega že v veliki meri izkoriščen. JEK2 bo zato potreboval tehnologijo, ki bo zmanjšala toplotno obremenjevanje Save in omogočila zanesljivo delovanje tudi ob neugodnih hidroloških in temperaturnih razmerah.
Skoraj 200 metrov visok stolp?
Študija je primerjala štiri možnosti. Najvišji bi bil hladilni stolp na naravni vlek (NDCT), za katerega bi zadostoval en stolp, visok med 193 in 198 metri. Deloval bi brez ventilatorjev, zato bi imel najnižjo porabo električne energije in manj zahtevno vzdrževanje. Njegova glavna pomanjkljivost bi bil izrazit vpliv na podobo krajine in vidna bela meglica, ki nastaja zaradi kondenzirane vodne pare.
Druga možnost sta dva okoli 80 metrov visoka stolpa s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom oziroma FANDCT. Ventilatorji bi omogočali večjo prilagodljivost, vendar bi sistem porabil več električne energije, zahteval več vzdrževanja in povzročal tudi dodaten hrup.
Tretja možnost sta hibridna stolpa PAFANDCT, ki bi prav tako merila do 80 metrov, njuna prednost pa bi bila manj vidna bela meglica. A gre hkrati za tehnološko najbolj kompleksen sistem z največjo porabo električne energije in najvišjimi stroški.
Najnižja rešitev bi bile mehanske hladilne celice z induciranim vlekom oziroma IDCT. Posamezne celice bi bile visoke okoli 21 metrov, vendar bi jih JEK2 potreboval kar do 64. Zaradi velikega števila celic bi sistem zavzel največ prostora, številni ventilatorji pa bi pomenili več hrupa, večjo porabo električne energije in zahtevnejše vzdrževanje.
Katera možnost je najugodnejša?
Po ugotovitvah študije je za JEK2 najboljša rešitev prav hladilni stolp na naravni vlek. Čeprav bi bil skoraj 200 metrov visok stolp izrazito viden v prostoru in bi bila njegova gradnja zahtevna, bi imel v celotni življenjski dobi elektrarne najnižje stroške obratovanja in vzdrževanja.
Deloval bi brez ventilatorjev, zato ne bi porabljal električne energije za njihovo delovanje, imel bi manj mehanskih komponent in bi zahteval najmanj vzdrževanja. Ob tem bi bil tudi z vidika obratovalne zanesljivosti med najbolj ugodnimi rešitvami.
Kot so zapisali v zaključku študije, je NDCT za projekt JEK2 tehnično in ekonomsko najugodnejša rešitev v celotni življenjski dobi elektrarne.
Alternativne tehnologije bi lahko prišle v poštev predvsem zaradi posebnih prostorskih ali okoljskih zahtev, vendar prinašajo večjo tehnološko kompleksnost, višje stroške in večjo porabo energije.
