Zakaj so njihove toplotne črpalke zaželene tudi v Švici?

Zgodba Kronoterma se je začela v Gorenju, kjer je Bogdanov oče Rudi Kronovšek leta 1976 razvil prvo toplotno črpalko. V tehnologiji je prepoznal potencial, za katerega takrat v širšem industrijskem okolju še ni bilo pravega posluha.

Leta 1990 sta Rudi in Cvetka Kronovšek ustanovila podjetje Termo-tehnika. Proizvodnja se je začela v garaži starega očeta, v majhni delavnici, kasneje pa se je razširila še v nekdanji hlev. Prve naprave so se širile od ust do ust, prek predstavitev po gasilskih domovih, lokalnih odborih in med tehničnimi zanesenjaki.

Danes je Kronoterm iz Gomilskega eno najbolj prepoznavnih slovenskih podjetij na področju toplotnih črpalk in sistemov za učinkovito rabo energije. Podjetje razvija in proizvaja rešitve za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne vode, izvaža na evropske trge, ob tem pa razvoj, proizvodnjo in tehnično podporo ohranja v Sloveniji.

»Dejstvo je, da trenutno okolju in denarnici ni prijaznejšega načina ogrevanja, kot je kvalitetna toplotna črpalka,« je v intervjuju za Mariborinfo v seriji pogovorov s podjetniki Podjetno dejal Bogdan Kronovšek.

Od dvomov do evropskih ambicij

Bogdan Kronovšek je vodenje podjetja prevzel leta 2010. Čeprav je odraščal ob podjetniški zgodbi svojih staršev, sprva ni načrtoval, da bo nekoč delal v domačem podjetju. Po študiju računalništva in informatike se je zaposlil v podjetju, prevzel področja prodaje, razvoja in marketinga ter se skozi delo z izdelki in kupci postopoma navdušil nad tehnologijo.

Dejal je, da ga pri delu najbolj žene občutek, da izdelek nekomu olajša življenje, zmanjša stroške ali omogoči nekaj, kar prej ni bilo mogoče: »Ko vidiš, da ima to, kar počneš na koncu res pozitiven vpliv na ljudi in okolje in da pustiš za sabo pozitivno sled.«

Pot iz garaže do današnjega podjetja ni bila linearna. Kronovšek je poudaril, da podjetniške zgodbe redko nastanejo z vnaprej popolnoma izdelano vizijo.

»Tisti, ki trdijo, da so že od samega začetka vse vedeli in imeli izdelano vizijo, govorijo neumnosti.«

Ena prvih večjih prelomnic je bil proizvodno-pisarniški obrat, ki so ga leta 2003 postavili na lokaciji nekdanje kmetije. Dobro desetletje kasneje so te prostore prerasli. Leta 2015 so se preselili v današnje prostore in jasno zastavili ambicijo, da postanejo resen evropski igralec na področju toplotnih črpalk.

»Leta 2015 smo se preselili v sedanje prostore. Tukaj smo šli res 'all in' z jasnim ciljem, da postanemo eden resnih evropskih igralcev na področju toplotnih črpalk.«

Inženirsko podjetje, v katerem so odnosi ključni

Kronoterm danes zaposluje okoli 120 ljudi. Podjetje je močno razvojno usmerjeno, v njem pa je veliko inženirjev, zato je bil po Kronovškovih besedah eden največjih izzivov prav vodenje ljudi, ekip in odnosov.

»Vodenje je izjemno dinamičen proces, saj se trg, navade in pričakovanja ljudi nenehno spreminjajo, zato se moramo tudi sami nenehno prilagajati in učiti,« je dejal.

Pri zaposlovanju so včasih iskali predvsem specifično znanje, danes pa večjo težo pripisujejo odnosu do dela in osebnostnim lastnostim. Znanje lahko v podjetju nadgradijo, odnosi pa so temelj dolgoročnega sodelovanja: »Lahko je nekdo vrhunski strokovnjak, a če odnosi ne funkcionirajo, lahko ruši celoten proces.«

V podjetju zato iščejo ljudi, s katerimi si lahko predstavljajo sodelovanje na dolgi rok. Pri razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk je pomembno, da vsak v verigi dobro opravi svoje delo in ga kakovostno preda naprej.

Kupec danes ne išče več le cene

Kronoterm je v zadnjih letih občutil močna nihanja na trgu. Rekordno leto je bilo leto 2023, ko so zaradi velikega povpraševanja po toplotnih črpalkah ustvarili nekaj več kot 36 milijonov evrov prihodkov. Po umiritvi evropskega energetskega trga so se prihodki leta 2024 znižali, leto 2025 pa je podjetje po dostopnih poslovnih podatkih znova zaključilo z rastjo, z nekaj več kot 28 milijoni evrov prihodkov.

Največ dobička podjetju prinašajo ogrevalne toplotne črpalke, med njimi model Adapt, ter specialni sistemi za hotele, turistične objekte, šole, vrtce in bolnišnice. Ti sistemi lahko z eno napravo pokrivajo ogrevanje, hlajenje, pripravo tople sanitarne vode, ogrevanje bazenov in izkoriščanje odpadne toplote.

Zahteve kupcev so se po Kronovškovih besedah v zadnjih letih močno spremenile. Kupci so bolj zreli, bolj informirani in bolj zahtevni. Ne zanima jih več le najnižja začetna cena, temveč celotna življenjska doba naprave, učinkovitost, hrup, videz in dolgoročni stroški.

»Kupci se prav tako zavedajo, da gre za dolgoročno investicijo.«

Zato Kronoterm pri svojih napravah veliko pozornosti namenja tihemu delovanju, učinkovitosti in oblikovanju. Pri modelu Adapt 2 so naslovili prav te tri parametre: visoko učinkovitost, izjemno tiho delovanje in monoliten dizajn, ki se lažje zlije z arhitekturo objekta.

Prednost je razumevanje srednjeevropskega kupca

Podjetje letno proizvede med 7000 in 9000 enot, izvoz pa predstavlja med 60 in 65 odstotki proizvodnje. Med najmočnejšimi izvoznimi trgi so Švica, Avstrija, Italija, Irska, Velika Britanija, Nizozemska in Belgija.

Kronovšek je dejal, da se od velikih svetovnih proizvajalcev razlikujejo predvsem po razumevanju uporabnika in okolja, v katerem naprava deluje.

»Od konkurence, predvsem od velikih svetovnih proizvajalcev, ki v stotisočih kosih proizvajajo predelane klimatske naprave, se razlikujemo po tem, da resnično razumemo srednjeevropskega kupca.«

Pomembna prednost podjetja je tudi domač razvoj in tehnična podpora. Kronoterm ima na trgu več kot 100.000 naprav, že od let 2012 oziroma 2013 pa imajo v vseh napravah serijsko vgrajeno oddaljeno upravljanje. To omogoča hitrejše reševanje težav, manj nepotrebnih servisnih poti in nižje stroške lastništva.

Vse vračajo v razvoj

Kronoterm je v zadnjih letih prejel več priznanj za inovacije, poslovanje, dizajn in učinkovitost produktov. Med pomembnejšimi izpostavljajo tudi naziv ambasadorja zelenega prehoda, ki ga je podelila Javna agencija SPIRIT Slovenija.

V podjetju trajnost ne ostaja le del komunikacije. Na strehi imajo lastno fotovoltaično elektrarno, dodali so baterijski zalogovnik, odpadno toploto iz proizvodnje in razvojnega laboratorija pa uporabljajo za ogrevanje objekta in sanitarne vode. Viške toplote shranjujejo v zemljo prek geosond.

Kronovšek je dodal, da razvoj zahteva kapital, tveganje in dolgoročno razmišljanje. Njegova starša sta dobiček puščala v podjetju za financiranje razvoja, zalog in investicij, to logiko pa nadaljuje tudi sam: »To logiko nadaljujem tudi sam; iz podjetja ne umikamo kapitala, temveč vse reinvestiramo.«

Podjetje je kupilo tudi dodatnih 25.000 kvadratnih metrov zemljišča za prihodnjo širitev. Če bi danes prejeli dodatna sredstva, bi jih po Kronovškovih besedah usmerili predvsem v širitev proizvodno-skladiščnih kapacitet in uvedbo robotizacije.

Umetna inteligenca kot dejstvo, ne vprašanje prihodnosti

Tudi v Kronotermu umetno inteligenco že uporabljajo pri vsakodnevnih opravilih, hkrati pa razvijajo namenski sistem za serviserje, partnerje na terenu in prodajno ekipo. Ta naj bi 24 ur na dan zagotavljal tehnične informacije, podatke o ogledih in servisih ter podporo pri delu s strankami.

Naslednji korak bo uporaba umetne inteligence pri podpori končnim uporabnikom. Na Kronotermov oblak je nenehno priključenih več kot 12.000 naprav, kar odpira možnosti za analizo delovanja in svetovanje uporabnikom pri optimizaciji nastavitev glede na njihove navade.

»Ker to ni več vprašanje, ali bo ali ne bo, ampak je dejstvo, s katerim se moramo soočati in izkoristiti.«

V prihodnjih petih do desetih letih Kronoterm načrtuje nov proizvodno-skladiščni obrat, sodoben testni poligon, center za šolanje monterjev, vzorčne hiše in močnejšo prodajno mrežo na trgih zahodne in severne Evrope.

Podjetno omogočajo: Riko, NLB in Avant2Go.