Leto dni po smrti Aleša Šutarja: Tragedija, ki je spremenila Slovenijo

Mineva leto dni od noči, ki je pretresla ne le Novo mesto, pač pa celo Slovenijo. Aleš Šutar je po napadu pred LokalPatriotom umrl zaradi hudih poškodb. Njegova smrt je sprožila proteste, odstope, spremembe na vrhu novomeške policije in zakon, ki nosi njegovo ime. Pravnomočno je končan tudi kazenski postopek zoper njegovega napadalca.

Bila je sobota, 25. oktobra 2025. Aleš Šutar, med prijatelji znan kot Aco, je v nočnih urah prišel pred LokalPatriot v središču Novega mesta. Tja je prišel po sina.

Pred lokalom je bil napaden, pri padcu po udarcu pa je utrpel hude poškodbe glave. Njegovo življenje se je končalo pri 48 letih.

Novica je naslednje jutro pretresla Novo mesto. Pred lokalom na Rozmanovi ulici so se začeli zbirati ljudje, prižigali sveče in se poslavljali od človeka, ki so ga številni poznali kot gostinca, glasbenika, DJ-ja in očeta.

Toda žalovanju je zelo hitro sledilo nekaj drugega – jeza.

Smrt, ki je Dolenjsko dvignila na noge

Šutarjeva smrt je postala prelomna točka dolgoletnih opozoril o varnostnih razmerah in romski problematiki na jugovzhodu države.

Le nekaj dni pozneje se je na Glavnem trgu v Novem mestu zbrala množica ljudi. Po takratnih ocenah naj bi jih bilo okoli 10.000. V Novo mesto je prišel tudi politični vrh države.

Posledice tragedije so segle vse do vlade. Odstopila sta notranji minister Boštjan Poklukar in pravosodna ministrica Andreja Katič.

Premier Robert Golob pa je prav v Novem mestu napovedal pripravo zakona, ki bo nosil ime pokojnega Novomeščana – Šutarjev zakon.

Napovedal je večja pooblastila policije, možnost ukrepanja na varnostno tveganih območjih in ostrejše ukrepe proti večkratnim kršiteljem.

Tri tedne po Šutarjevi smrti je bil zakon že pred poslanci.

Nastal je Šutarjev zakon

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je posegel na več področij – od policijskih pooblastil in kaznovalne politike do socialnih prejemkov in finančne izterjave.

Dobil je široko politično podporo, a tudi številne kritike. Del politike in stroke je opozarjal predvsem na hitrost njegove priprave in morebitne posege v človekove pravice.

Novomeški župan Gregor Macedoni je po sprejetju zakona poudarjal predvsem, da ni dovolj, da so ukrepi zapisani na papirju, pomembno bo, kako se bodo izvajali na terenu.

Prav izvajanje zakona je v naslednjih mesecih prineslo prve konkretne posledice.

Brezje-Žabjak razglasili za varnostno tvegano območje

Januarja letos je policija romsko naselje Brezje-Žabjak pri Novem mestu na podlagi Šutarjevega zakona razglasila za varnostno tvegano območje.

Na območju so izvedli varnostno akcijo, ustavili več kot sto vozil in izdali 18 plačilnih nalogov.

Policija je novo pooblastilo uporabila tudi za vstop v stanovanje, kjer je zasegla dve pištoli in pripadajoče strelivo.

Spremenil se je tudi način izterjave dolgov.

Finančna uprava je lahko začela pod določenimi pogoji posegati tudi v denarne socialne pomoči dolžnikov. Samo med 8. in 23. januarjem je izdala 1739 sklepov o izvršbi za 1070 dolžnikov v skupnem znesku 511.000 evrov. Do takrat je bilo izterjanih 126.000 evrov.

Med koncem oktobra 2025 in koncem januarja letos je bilo na območju jugovzhodne Slovenije v skupnih akcijah policije in finančne uprave zarubljenih 47 vozil v ocenjeni vrednosti skoraj 59.000 evrov. Osem dolžnikov je dolg, skupaj nekaj več kot 14.000 evrov, poravnalo kar ob postopku in se tako izognilo rubežu.

Prva vladna analiza izvajanja zakona je sicer opozarjala, da je za presojo njegovih dolgoročnih učinkov na varnost še prezgodaj. Pokazala pa je spremembe v sodelovanju državnih institucij, postopkih in nadzoru.

Tragedija je odnesla tudi direktorja novomeške policijske uprave

Pod drobnogledom se je po Šutarjevi smrti znašlo tudi delo policije v usodni noči.

Strokovni nadzor je pokazal več pomanjkljivosti pri vodenju Policijske uprave Novo mesto. Policisti so tisto noč pred lokalom intervenirali trikrat, opravljali nadzor znotraj lokala in preverjali tudi delo varnostnikov.

Nadzor je med drugim pokazal nepravilnosti pri postopanju policistov, direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič pa je po ugotovitvah nadzora odstopil.

Pozneje so v javnost prišle še informacije, da naj bi policisti že v noči napada razpolagali z opisom poznejšega storilca, podatkom o njegovem prebivališču in vozilu, s katerim je zapustil kraj.

Kljub temu je preiskava ubrala precej bolj zapleteno pot.

Najprej priprli napačnega človeka

Policija je po napadu najprej prijela drugega osumljenca. Preiskovalni sodnik mu je odredil pripor, a se je med nadaljnjo preiskavo pokazalo, da pričanja kažejo na drugega človeka.

Prvotno osumljeni je bil decembra izpuščen.

Preiskava se je nato osredotočila na Samirja Šiljića. Več prič ga je prepoznalo kot napadalca, zoper njega je bila vložena obtožnica zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt.

Primer je sodni epilog dobil maja letos.

Šiljić priznal krivdo, kazen je pravnomočna

Šiljić je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde.

Za napad na Aleša Šutarja mu je sodišče izreklo šest let in tri mesece zapora. Ker je imel še dve pogojni obsodbi, mu je bila nato določena enotna kazen šest let in devet mesecev zapora.

Na izrečeno kazen se ni pritožil nihče, zato je postala pravnomočna.

Tožilstvo je pozneje odstopilo tudi od pregona zoper moškega, ki je bil napada sprva osumljen.

S tem je kazenski postopek, ki je mesece spremljal eno najbolj odmevnih tragedij na Dolenjskem, dobil epilog.

Leto pozneje

Od noči pred LokalPatriotom mineva leto dni. V tem času je Šutarjeva smrt povzročila posledice, kakršnih ob prvih novicah o napadu verjetno ni mogel predvideti nihče.

Odstopila sta dva ministra in direktor Policijske uprave Novo mesto. Na ulice Novega mesta je prišlo več tisoč ljudi. Državni zbor je sprejel zakon, poimenovan po Alešu Šutarju. Policija je dobila nova pooblastila, država nove možnosti izterjave, Brezje-Žabjak pa je postal eno prvih območij, na katerih so bila nova pooblastila uporabljena.

Napadalec je bil obsojen in kazen je pravnomočna.

Toda vprašanje, ki se je pojavilo že dan po Šutarjevi smrti, ostaja tudi leto pozneje: ali je tragedija pomenila resnično prelomnico pri zagotavljanju varnosti in reševanju težav, na katere so prebivalci jugovzhodne Slovenije opozarjali že leta, ali pa bo odgovor na to mogoče dati šele čez čas?

Za družino Aleša Šutarja pa vse politične, zakonodajne in institucionalne posledice ne morejo spremeniti najpomembnejšega dejstva. 25. oktobra 2025 so izgubili moža in očeta, ki se je tisto noč odzval na klic svojega sina.