Novomeška kulturna ikona po celoviti obnovi vredni štiri milijone evrov postaja sodobno stičišče kulture, ustvarjalnosti in izobraževanja
Novo mesto je ta mesec dobilo nazaj enega svojih najpomembnejših kulturnih simbolov. Narodni dom v Novem mestu, najstarejši v Sloveniji, po celoviti in zahtevni prenovi znova odpira svoja vrata. Stavba, zgrajena med letoma 1873 in 1885 s prispevki meščanov in podpornikov narodnega prebujenja, je skozi desetletja predstavljala osrednje prizorišče družbenega in kulturnega življenja ter pomembno prispevala k ohranjanju slovenskega jezika in identitete.
Zahtevna obnova kulturnega spomenika
Prenova kulturnega spomenika državnega pomena je bila tehnično in konservatorsko izjemno zahtevna. Tomaž Golob z Zavoda za varstvo kulturne dediščine je poudaril, da so bili ob rekonstrukciji in dozidavi stavbe ohranjeni številni izvirni elementi, med njimi deli prvotnih ometov in lesenega stavbnega pohištva. Posebna pozornost je bila namenjena restavriranju fasadnega okrasja, obnovi glavnih vhodnih vrat ter rekonstrukciji prvotne barvne podobe v ubito beli in peščeni barvi.
V okviru prenove so obnovili streho, uredili novo funkcionalno zasnovo prostorov in omogočili dostop za gibalno ovirane. Pred stavbo je urejen tudi nov trg, ki Narodni dom še tesneje povezuje z mestnim jedrom. Projektantka Petra Ostanek je na novinarski konferenci poudarila zahtevnost naloge.
»Prenova Narodnega doma je bila izjemno odgovorna in zahtevna naloga, saj smo iskali ravnovesje med ohranjanjem njegove zgodovinske identitete in ustvarjanjem funkcionalnega prostora za sodobne vsebine. Pri prenovi smo sledili načelu, da mora stavba ostati prilagodljiva in odprta različnim uporabnikom ter programom.«
Simbol narodnega prebujenja in dom Leona Štuklja
Narodni dom ima za Novo mesto in Slovenijo globok simbolni pomen. Nastal je kot izraz želje po lastnem kulturnem in družbenem prostoru v času narodnega prebujanja ter postal eno ključnih središč oblikovanja slovenske samozavesti. V njegovih prostorih so delovale čitalnica in knjižnica, razvijalo se je gledališče, delovali so protagonisti Novomeške pomladi, vrsto let pa je bil dom Sokolske organizacije. Njen ugledni član je bil Leon Štukelj, ki mu bo v prenovljenih prostorih posvečena stalna razstava.
Upravljanje prevzema Zavod Novo mesto
Prenovljeni Narodni dom bo v upravljanje prevzel Zavod Novo mesto. Direktor Aleš Makovac vidi stavbo kot osrednje kulturno stičišče mesta.
»Prenovljeni Narodni dom vidimo kot pravo stičišče kulture, ustvarjalnosti in izobraževanja – kot prostor, ki bo mestu dal novo vsebino, hkrati pa ohranil nekaj njegovega posebnega značaja. Ob tej priložnosti vabim društva, producente in posameznike, da se obrnejo na nas za informacije in dogovore glede možnosti sodelovanja.«
Narodni dom se tako vrača skupnosti kot sodoben, odprt in večnamenski prostor, v katerem se bodo prepletali kultura, umetnost, podjetnost, znanje in sodobne tehnologije.
Dnevi odprtih vrat in vrednost investicije
Občanke in občani si bodo prenovljeni Narodni dom lahko ogledali na dnevih odprtih vrat, ki bosta potekala 16. in 17. oktobra 2026. Vstop je možen z vodenimi ogledi, zaradi omejenega števila mest pa je potrebna predhodna prijava na spletni strani Zavoda Novo mesto. Kmalu zatem bodo v stavbi organizirani tudi prvi dogodki.
Skupna vrednost celovite prenove je znašala 4 milijone evrov. Mestna občina Novo mesto je pridobila sofinancerska sredstva v višini 2,85 milijona evrov, od tega 2.422.500 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 427.500 evrov iz državnega proračuna Republike Slovenije. Preostali del investicije je zagotovil investitor iz lastnih sredstev.