Ali se policisti odzovejo na nasilje tudi v primeru, ko le-tega zaznajo na družbenih omrežjih?
Kot smo poročali v preteklih dneh, so konec prejšnjega tedna na družbenih omrežjih krožili vsaj trije posnetki Roma, na katerih ta pretepa, brca in s palico udarja starejšo žensko, po neuradnih informacijah naj bi šlo za njegovo mamo.
Ali so s posnetki seznanjeni tudi policisti in kako so - če sploh - reagirali, smo že takrat povprašali Policijsko upravo Novo mesto.
Kaj so nam odgovorili?
Pojasnili so, da na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovoriti in dodali, da ne vodijo podatkov o etnični pripadnosti oseb, udeleženih v policijskih postopkih.
»Zagotavljamo pa, da se policisti odzovejo na vse prijave nasilja in protipravna ravnanja, ki jih na kakršenkoli način zaznajo (tudi iz objav v medijih in na družbenih omrežjih) in izvedejo prve nujne ukrepe za zagotovitev varnosti žrtev in ukrepajo zoper nasilneža. Ob tem preverijo vse okoliščine, ukrepajo v skladu s pristojnostmi in o tem obveščajo pristojne službe.«
V lanskem letu izrekli največ prepovedi približevanj v zadnjem desetletju
Kot so nam še zaupali, so v letu 2024 na območju Policijske uprave Novo mesto obravnavali 166 kaznivih dejanj nasilja v družini.
Obravnavali so tudi 264 kršitev, povezanih z nasiljem v družini, 101 osumljencu kaznivega dejanja nasilja v družini pa so z namenom takojšnje zaščite žrtev izrekli ukrep prepovedi približevanja.
To je na tem območju največ izrečenih prepovedi približevanja v zadnjih desetih letih.
»Policisti se pri svojem delu vse prepogosto srečujemo s primeri nasilja v družini, tudi zelo hudimi. Zavedamo se, da je primerov še veliko več, kot je prijavljenih, prav tako žrtev, ki trpijo in so izpostavljene hudemu nasilju, ne le fizičnemu, pač pa tudi psihičnemu, ekonomskemu ... Žrtve nasilja so tudi otroci in starejši, ki po izkušnjah policistov zaradi odnosa s povzročiteljem nasilja redko prepoznajo nasilje in poiščejo pomoč.«
Kot pravijo, je nasilje v družini nad ženskami in otroki eno najbolj razširjenih in škodljivih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki pa se največkrat dogaja za zaprtimi vrati, zato pogosto ni zaznano ali pa je zaznano prepozno.
»Razlogi, da nasilje ni prijavljeno so različni, od občutka ponižanja, sramu, stigme ... Žrtve nasilja, ki so v odnosu s povzročiteljem, so pogosto izolirane, ekonomsko odvisne, tudi življenjsko ogrožene in same ne zmorejo ali ne znajo poiskati pomoči,« pravijo na Policijski upravi Novo mesto.
Od epidemije naprej je nasilja v družinah še več
Pretekli dve leti je močno zaznamovala tudi epidemija koronavirusa. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja virusa smo ostajali in še vedno ostajamo več doma v krogu svojih družinskih članov, kar pa za žrtve nasilja v družini, ki so doma še bolj izpostavljene grožnjam, nasilju in zlorabam, predstavlja dodatno grožnjo, trpljenje in tudi manj možnosti, da poiščejo pomoč.
Potrebno je tudi izpostaviti, pravijo na Policijski upravi Novo mesto, da so posebej ranljivi tudi otroci, ki so povsem odvisni od staršev in še težje poiščejo pomoč.
»Policisti imamo določene zakonske ukrepe za zaščito žrtve, in sicer prepoved približevanja na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije in pridržanje na podlagi zakona o kazenskem postopku. Policisti smo dolžni odreagirati na vsako prijavo družinskega nasilja in preveriti vse okoliščine, v prvi vrsti pa žrtvah nasilja zagotoviti varnost.«
Prepoved približevanja se izreče v primerih, ko policija z zbranimi obvestili ugotovi, da je zdravje in življenje žrtve tako ogroženo, da se pričakuje, da bo žrtev nasilja tudi v prihodnje. Oseba, kateri je izrečena prepoved približevanja, mora kraj prepovedi takoj zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča.
O izrečenem ukrepu policija takoj obvesti preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča, ki presodi o ukrepu in odloči o podaljšanju prepovedi. O izrečenem ukrepu policija obvesti tudi krajevno pristojni center za socialno delo.
Nemalokrat storilci svoja nezakonita dejanja ponavljajo. Policisti lahko takšnega kršitelja tudi pridržijo, v določenih primerih pa ga lahko privedejo k preiskovalnemu sodniku, ki nato lahko izreče tudi pripor. Storilci sicer pogosto zapustijo kraj dejanja, še pred prihodom policije, a to ne prepreči aktivnosti policije za zaščito žrtve.
Policija je le ena izmed institucij, ki obravnava nasilje v družini
»Vedno, ko izvemo za nasilje, storimo vse, da nasilje prekinemo. V nadaljevanju nastopijo druge institucije, kot so center za socialno delo in nevladne organizacije, ki lahko žrtvi pomagajo in jo vodijo skozi nadaljnje postopke. Dejstvo pa je, da se lahko ustrezno odzovemo in zaščitimo žrtve le, če smo o nasilju obveščeni.«
Žrtve morajo spregovoriti o nasilju. Čakanje in odlašanje nasilja in trpljenja ne bo ustavilo, ampak ga lahko le stopnjuje. Žrtve lahko pomoč poiščejo na policiji, v centru za socialno delo in pri nevladnih organizacijah.
»Tudi vsi ostali, ki morda izvemo, da se v neki skupnosti nasilje izvaja, se moramo odzvati in nasilje prijaviti. Vsako nasilje je nedopustno in le na ta način lahko žrtvi pomagamo iz kroga nasilja,« še dodajajo na Policijski upravi Novo mesto.
Na spletni strani policije so na voljo številne informacije o postopkih na policiji - kako lahko žrtve prijavijo nasilje v družini, kakšne so aktivnosti policije ob vloženi prijavi, kajm pomeni ukrep prepovedi približevanja, kaj lahko žrtve nasilja v družini naredijo same in kakšne so njihove pravice.
