Gimnazija Novo mesto praznuje 280 let neprekinjenega delovanja. Najstarejšo tovrstno izobraževalno ustanovo v Sloveniji danes obiskuje 790 dijakov, jubilej pa bodo zaznamovali s slavnostno akademijo, na kateri bo govorila Nataša Pirc Musar.
Gimnazija Novo mesto v letošnjem letu zaznamuje 280 let delovanja, s čimer je najstarejša izobraževalna institucija v Sloveniji s tako dolgim neprekinjenim delovanjem.
Šolo po besedah ravnateljice Mojce Lukšič danes obiskuje 790 dijakov, imajo 86 zaposlenih in izvajajo pet izobraževalnih programov, med njimi tudi program mednarodne mature.
Šola bo 280 let ustanovitve in delovanja zaznamovala zvečer v dvorani Marof, kjer bo potekala slavnostna akademija.
Osrednja govornica bo predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Pet izobraževalnih programov in uspešna mednarodna matura
V šoli so po besedah ravnateljice ponosni na svojo tradicijo in zgodovino ter seveda tudi na današnje delovanje.
Izvajajo pet izobraževalnih programov - gimnazija, gimnazija v športnem oddelku, klasična gimnazija, maturitetni tečaj in mednarodna matura.
Mednarodno maturo šola izvaja od leta 2021 in se je po besedah ravnateljice dobro prijela.
»Vpis je dober, imamo tudi visoko nadpovprečne rezultate na samih izpitih iz mednarodne mature,« je povedala za STA.
Šola si želi novo športno dvorano
Stavba na Seidlovi cesti v Novem mestu, kjer deluje gimnazija, je bila leta 1998 popolnoma obnovljena, zato ima šola po besedah ravnateljice dobre pogoje za delovanje.
Edino, kar bi potrebovali, bi bila nova športna dvorana, saj sedanji prostori, v katerih poteka športna vzgoja, ne zadoščajo več vsem potrebam, je povedala.
»Posluh občine in države za novo telovadnico je, žal pa za gradnjo ne dobimo potrebnega soglasja sosedov. Upam, da se bo tudi to v prihodnje spremenilo,« je povedala.
Gimnazijo je leta 1746 ustanovila Marija Terezija
Novomeško gimnazijo je leta 1746 ustanovila tedanja cesarica Habsburške monarhije, katere del je bilo slovensko ozemlje, Marija Terezija. Vodenje šole so prevzeli novomeški frančiškani, pouk za prvih 66 vpisanih dijakov pa je stekel 3. novembra 1746.
Gimnazija je sprva delovala v prostorih današnje Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu, leta 1912 pa se je preselila v poslopje na današnji Seidlovi cesti.
Še prej, leta 1870, je država frančiškanom odvzela vodenje šole, na šoli pa so začeli poučevati tudi laični učitelji.
V času usmerjenega izobraževanja v 80. letih prejšnjega stoletja je bila preoblikovana v Srednjo šolo pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve.
Kmalu se je pokazalo, da je gimnazija kot splošnoizobraževalna šola nujna za vzgojo dijakov, ki želijo nadaljevati študij, tako da je bila s šolsko reformo leta 1990 znova preimenovana v gimnazijo, je zapisano na spletni strani šole.
Med nekdanjimi dijaki številna znamenita imena
Ves ta čas je šola odigrala pomembno vlogo pri znanstvenem, kulturnem, gospodarskem in političnem življenju Dolenjske in širše.
Na njej so se med drugim izobraževali pisatelj Ivan Tavčar, pesniki Oton Župančič, Miran Jarc, Dragotin Kette in Anton Podbevšek, slikar Božidar Jakac, skladatelj Marjan Kozina, matematik Josip Plemelj, plesalec Pino Mlakar in olimpionik Leon Štukelj.