Želite biti vedno na tekočem? Izberi Dolenjskainfo kot prednostni vir na Googlu.

Hrovača pri Ribnici – vas, ki je s svojo dediščino, arhitekturo in zgodbami postala prepoznavna daleč naokoli

| v Lokalno

Le nekaj minut od središča Ribnice leži vas Hrovača.

Hrovača je vas, ki na prvi pogled deluje kot mirno dolenjsko naselje, a se za njenimi domačijami, starimi poslopji in urejenim vaškim jedrom skriva izjemno bogata zgodovina. Vas je postala prepoznavna predvsem zaradi ohranjene tradicionalne arhitekture, bogate kulturne dediščine, Škrabčeve domačije in prizadevanj domačinov, da bi ohranili značilno podobo nekdanjega podeželskega življenja.

Danes ni zgolj naselje v neposredni bližini Ribnice, temveč tudi pomemben primer, kako lahko manjša vas s spoštovanjem do preteklosti, skrbjo za kulturno dediščino in povezovanjem skupnosti postane zanimiva za širšo javnost.

Vir: Občina Ribnica

Vas, ki je ohranila podobo nekdanjih časov


Posebnost Hrovače je, da se je v njenem središču ohranila skupina starih stanovanjskih in gospodarskih stavb, ki skupaj ustvarjajo značilno podobo nekdanje podeželske vasi. Kot navaja Turistična zveza Slovenije v predstavitvi Hrovače v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna, so se ob osrednjem vaškem prostoru ohranile pritlične zidane hiše, lesena gospodarska poslopja in tradicionalne domačije.

Prav ta sklenjenost vaškega jedra daje Hrovači posebno vrednost, saj gre za enega redkih tako dobro ohranjenih zgodovinskih vaških ambientov v Sloveniji. 
 


Pomembno je tudi, da se v Hrovači dediščina ni ohranila zgolj kot nekaj, kar bi bilo mogoče opazovati od daleč. Posamezne domačije so bile strokovno obnovljene, pri čemer so lastniki in strokovnjaki poskušali ohraniti njihovo prvotno podobo in zgodovinsko sporočilnost. Med najbolj prepoznavnimi so Škrabčeva domačija, Kersničeva kovačnica in Boštjanova hiša.

Škrabčeva domačija: srce prepoznavnosti Hrovače


Ko govorimo o Hrovači, skoraj ne moremo mimo Škrabčeve domačije, ki je zagotovo ena njenih najpomembnejših kulturnih znamenitosti. Domačija je tesno povezana z družino Škrabec, ki se je iz vasi Škrabče na Bloški planoti v Hrovačo preselila v začetku 19. stoletja.

Njena zgodovina je še posebej pomembna zaradi patra Stanislava Škrabca (1844–1918), ki se je rodil prav na tej domačiji. Škrabec velja za enega najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev 19. stoletja in za utemeljitelja slovenskega modernega pravorečja. S svojim raziskovalnim delom je pomembno prispeval k razvoju slovenskega knjižnega jezika, zato njegova zapuščina presega lokalne okvire Ribniške doline.

Kot zapišejo na uradni spletni strani Škrabčeve domačije, je bila družina Škrabec več kot dve stoletji povezana s tem prostorom, kjer so se prepletali družinsko življenje, delo in podjetniška dejavnost. Danes domačija ohranja spomin na družinsko zgodovino, hkrati pa obiskovalcem približuje življenje na podeželju v preteklosti. 


Posebno vrednost ima tudi sama arhitektura domačije. Njena današnja podoba sega v trideseta leta 19. stoletja, v njej pa je od leta 1998 urejena muzejska zbirka. Ohranjeni predmeti, pohištvo in notranja oprema obiskovalcem omogočajo vpogled v način življenja nekdanje kmečke družine. Obnova, ki se je začela leta 1998, je bila zasnovana tako, da je ohranila značaj stare domačije, obenem pa ji namenila nove vsebine.

Vir: Škrabčeva domačija

Kersničeva kovačnica in Boštjanova hiša dopolnjujeta vaško zgodbo


Prepoznavnost Hrovače ne temelji samo na eni domačiji. Pomemben del njene identitete predstavljajo tudi druge obnovljene stavbe, med katerimi izstopata Kersničeva kovačnica in Boštjanova hiša.

Kersničeva kovačnica je dragocen primer nekdanje obrtne dejavnosti, ki je bila nekoč pomemben del življenja na podeželju. Kovači so s svojim znanjem izdelovali in popravljali orodje ter različne predmete, potrebne za vsakdanje življenje in delo na kmetijah. Ohranjanje takšnih objektov zato ne pomeni zgolj ohranjanja stavb, temveč tudi spomina na nekdanje obrti, spretnosti in način življenja.

Kot poudarja Turistična zveza Slovenije, obnovljene stavbe skupaj s Škrabčevo domačijo tvorijo zaokroženo zgodovinsko jedro, ki je pomembno tako z arhitekturnega kot kulturnega vidika.  Boštjanova hiša pa je dodatno obogatila ponudbo vasi in prispevala k njenemu turističnemu razvoju. Celoten kompleks tako ni zgolj spomin na preteklost, ampak prostor, ki še danes živi in se razvija.

Vir: Fižolov dan

Fižolov dan:  prireditev, ki povezuje domačine in obiskovalce


Posebno mesto v življenju Hrovače ima tudi družabno in kulinarično dogajanje. Med najbolj prepoznavnimi prireditvami je Fižolov dan, ki ga organizira Vaško etnološko društvo Hrovača. Prireditev je posvečena fižolu, živilski sestavini, ki je bila nekoč pomemben del vsakodnevne prehrane prebivalcev Ribniške doline.

Fižolov dan ni zanimiv zgolj zaradi kulinarike, ampak predvsem zaradi povezovanja domačinov, ohranjanja starih navad in predstavljanja lokalne dediščine. Obiskovalci lahko spoznavajo različne načine priprave fižola, poskusijo številne tradicionalne jedi in se seznanijo z lokalnimi običaji.

Kot navaja revija Vzajemnost v predstavitvi Hrovače, je mogoče na prireditvi poskusiti več kot 40 različnih fižolovih jedi. Dogodek tako dokazuje, da se lahko tudi preprosta sestavina, ki je bila nekoč del vsakdanjega kmečkega življenja, spremeni v prepoznavno kulinarično posebnost kraja. 

Priznanje, ki je Hrovačo postavilo na zemljevid najlepših slovenskih vasi


Da Hrovača s svojo urejenostjo, arhitekturo in kulturno dediščino izstopa tudi v slovenskem prostoru, potrjujejo številna priznanja. Posebej pomemben mejnik je leto 2021, ko je vas na natečaju Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna osvojila prvo mesto v kategoriji vaških jeder.

Natečaj ocenjuje urejenost krajev, gostoljubnost, trajnostno naravnanost in skrb za okolje. Komisijo je v Hrovači prepričalo predvsem lepo ohranjeno vaško jedro, prenovljena Škrabčeva domačija in celostna podoba naselja.

Kot je zapisano v letnem poročilu Rokodelskega centra Ribnica za leto 2021, je komisija ob obisku izrazila navdušenje nad urejenostjo in domačnostjo vaškega jedra. Priznanje je bilo pomembno ne le za Hrovačo, ampak tudi za celotno občino Ribnica, saj je opozorilo na uspešno ohranjanje kulturne dediščine na podeželju.

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura