Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil nove podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin v prikazu Zdravje v občini 2025.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so objavili nov prikaz Zdravje v občini 2025, ki je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem.
Namreč, kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje, zato si želijo s prikazom zdravstvenega stanja spodbuditi deležnike na lokalni ravni, še posebej odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev.
Občina Ribnica meri 154 kvadratnih kilometrov, kar jo po površini uvršča na 37. mesto, šteje pa okoli 9780 prebivalcev in zaseda 55. mesto med slovenskimi občinami.
Več bolniških odsotnosti in več samomorov
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 22 koledarskih dni na leto, kar je tri dni več od slovenskega povprečja. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni je bil nižji od slovenskega povprečja, enako pa velja za bolnišnično zdravljenje zaradi srčne kapi in zlomov kolka.
Večja od slovenskega povprečja pa je bila stopnja umrljivosti zaradi samomora, ta za Ribničane znaša 21 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
Ribniški otroci glede fizične pripravljenosti blizu slovenskemu povprečju
Raziskava je tudi pokazala, da je telesni fitnes ribniških otrok blizu slovenskemu povprečju, ta indeks je namreč znašal le malce več, kot velja za celotno Slovenijo, in sicer 50,4 (slovensko povprečje znaša 48,4), je pa nekoliko več prekomerno prehranjenih otrok. Takšnih naj bi bilo 26,8 odstotka, slovensko povprečje pa znaša 23,4 odstotka.
Manj je duševnih motenj in tudi primerov raka
Med prebivalci Ribnice je bilo v primerjavi s slovenskim povprečjem odkritih nekoliko manj novih primerov raka. Teh je bilo 532 na 100.000 prebivalcev, slovensko povprečje pa na prav toliko prebivalcev znaša 571.
Nekaj manj je tudi prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj, te prejema 13,7 na sto ljudi, slovensko povprečje pa znaša 14,6.
