Risova učna pot je namenjena vsem, ki jih zanima življenje največje evropske mačke - evrazijskega risa.
Evrazijski ris je največja prostoživeča mačka v Evropi. Njegov kožuh je rjavo obarvan, z značilnim vzorcem lis in pik. Življenjski prostor risov v Evropi so gozdovi.
V Sloveniji so risi prisotni večinoma na območju dinarskih jelovo-bukovih gozdov, ki so dokaj redko poseljeni in imajo razgiban teren. V odtisu stopinj risa v blatu ali snegu opazimo le okrogle šape, sledi krempljev pa nikoli niso vidne, saj ima slednje skrite v kožnih gubah prstnih blazinic.
V čast te mogočne mačke so v Kočevju ustvarili Risovo učno pot - oziroma kar dve, ki poleg raziskovanja kočevskega gozda ponujata še temeljito spoznavanje te izredno zanimive prostoživeče mačke.
Risova učna pot je namenjena vsem, ki jih zanima življenje največje evropske mačke - evrazijskega risa in je opremljena z informacijskimi tablami, na katerih so predstavljene zanimivosti iz risjega sveta, pravijo v Zavodu Kočevsko.
Na voljo sta krajša in daljša risova pot. Krajša v dolžino meri 700 metrov in ima na poti osem tematskih postaj s številnimi zanimivostmi, so še pojasnili.
Pot je lahka in primerna za družine in otroke, za obisk pa v Zavodu Kočevsko priporočajo športno obutev in udobna oblačila.
Daljša risova pot v dolžino meri 2,7 kilometra in jo prav tako spremlja osem tematskih postaj.
Pot je lažja planinska pot s krajšimi vzponi, za obisk slednje pa poleg primerne obutve priporočajo tudi pohodne palice.
Daljša pot nas popelje skozi risov življenjski prostor in sprehod na Mestni vrh, do zaključka ob Koči pri Jelenovem studencu.
Kot nas poučijo v Zavodu Kočevsko, so risi samotarske živali, ki za svoje življenje potrebujejo veliko, strnjeno gozdno območje. Kot vrhovni plenilci imajo pomembno vlogo v ekosistemu.
Ris je bil v preteklosti prisoten na celotnem območju Slovenije, dokler ni na začetku 20. stoletja izginil.
V zadnjih letih v sklopu projekta LIFE Lynx v Slovenijo in na Hrvaško ponovno poteka doseljevanje novih risov iz Karpatov, ki bodo izboljšali genetsko pestrost dinarske populacije in zmanjšali parjenje v sorodstvu, še navajajo v zavodu.
