Romi in večinska skupnost na Dolenjskem za isto mizo, med zahtevami tudi več nadzora nad denarjem občin

V Metliki se je minuli konec tedna na tridnevnem srečanju zbralo 14 predstavnikov romske in večinske skupnosti, po sedem iz vsake. Prišli so iz različnih krajev jugovzhodne Slovenije, od Novega mesta, Črnomlja in Kočevja do Trebnjega in Metlike.

Pogovarjali so se o težavah pri skupnem življenju, svojih izkušnjah in možnih rešitvah. Srečanje sta pripravila Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Mirovni inštitut po vzoru tako imenovanega državljanskega foruma.

Več kot 80 konkretnih predlogov

V treh dneh so udeleženci oblikovali več kot 25 skupnih pozivov in več kot 80 konkretnih predlogov oziroma ukrepov. Kot najpomembnejša področja so izpostavili izobraževanje, zdravje in bivalne razmere.

Med predlogi so odpravljanje diskriminacije, izboljšanje dostopa do vode in elektrike ter ustreznih stanovanjskih rešitev, boljša dostopnost zdravstvene oskrbe in preventive ter več podpore otrokom, mladim in družinam.

Ena njihovih ključnih zahtev je večje vključevanje Romov v odločanje tako na lokalni kot državni ravni.

Želijo več nadzora nad porabo denarja

Udeleženci so posebej izpostavili tudi porabo državnih sredstev, ki jih občine prejemajo za izboljšanje položaja romske skupnosti.

Pozvali so k večjemu nadzoru nad porabo tega denarja ter obveznemu vključevanju predstavnikov romske skupnosti v načrtovanje, izvajanje in spremljanje ukrepov, ki se iz teh sredstev financirajo.

Med konkretnimi lokalnimi težavami so opozorili tudi na zanemarjene in potepuške živali v romskih naseljih ter pozvali k učinkovitejšemu reševanju te problematike.

»Prvič sem se udeležil takšnega dogodka, kjer smo bili predstavniki romske in večinske skupnosti enaki, vsak je imel priložnost povedati, kaj si misli in kje so mogoče rešitve. Ker s trenutnimi razmerami nismo zadovoljni ne eni ne drugi. In prav je, da tudi rešitve poiščemo skupaj,« je povedal Zvonko Golobič iz Zveze za razvoj romske skupnosti Črnomelj.

»V začaranem krogu se vrtimo že predolgo«

Na srečanju je sodelovala tudi Jadranka Glavač iz Ljudske univerze Kočevje, ki je predstavila program socialne aktivacije in pilotni program Romski Zour, namenjen spodbujanju vključevanja v zaposlovanje.

»Brez tesnejšega, bolj sistematičnega medsektorskega sodelovanja pa konkretnega napredka ne more biti. V nekem začaranem krogu se vrtimo že predolgo, čas je, da poskusimo drugače,« je poudarila.

Srečanje sicer ni bilo zamišljeno kot enkraten dogodek. Oblikovali so delovne skupine za štiri vsebinska področja, skupne pozive pa nameravajo v prihodnjih mesecih predstaviti občinam, državi, medijem in drugim odločevalcem. Prva priložnost bo že na dogodku Šola za župane, kjer bodo z županskimi kandidati razpravljali predvsem o predlogih za izboljšanje zaposlovanja Romov.