Ali poznate cesto, ki je Osilniško dolino približala Sloveniji, danes pa jo poznajo tudi kolesarji, motoristi, longboarderji, filmski ustvarjalci in ljubitelji narave z različnih koncev sveta?
Strma Reber je danes veliko več kot cesta. Je povezava med Osilnico in zaledjem, športni izziv, razgledna točka, izhodišče za pohode in vse bolj tudi turistična znamenitost.
Njena zgodba pa je razmeroma mlada. Še pred dobrima dvema desetletjema je bila Osilniška dolina z zaledjem po slovenski strani bistveno slabše povezana. Za domačine je bila boljša cestna povezava velika in dolgo pričakovana pridobitev. Na zahtevnem in strmem terenu si je bilo treba novo cesto pravzaprav šele izboriti in nato tudi zgraditi.
Načrti za povezavo segajo že v konec devetdesetih let. Takratni projekt je predvideval zahtevno traso s številnimi serpentinami, ki bi premagala pobočje Strme Rebri in povezala območje Osilnice z zaledjem.
V uradnem cestnem projektu iz leta 1999 je bilo predvideno počivališče in kar petnajst serpentin na takrat načrtovanem odseku.
Gradnja se je nato začela v začetku novega tisočletja.
Leta 2006 je bil izveden preboj ceste in s tem narejen pomemben korak pri povezovanju osilniških vasi s slovenskim zaledjem. Pri prizadevanjih za gradnjo je imel pomembno vlogo tudi takratni župan Anton Kovač.
Za domačine je bila nova cesta veliko več kot samo nova asfaltna povezava. Pomenila je lažjo in hitrejšo dostopnost, boljšo povezanost z drugimi kraji ter nove možnosti za razvoj območja. Cesta je tako postala pomemben del prihodnosti Osilnice.
Danes si morda težko predstavljamo, kako velik pomen je imela njena izgradnja. Takrat pa je bila za dolino to ena največjih sprememb v prometni dostopnosti v novejši zgodovini, je pojasnila županja Osilnice Alenka Kovač.
Devetnajst serpentin in 720 metrov višinske razlike
Ko se danes odpravimo po Strmi Rebri, hitro postane jasno, zakaj je cesta tako posebna. Na približno 8,4 kilometra dolgi trasi se zvrsti kar 19 serpentin, cesta pa premaga približno 720 metrov višinske razlike. Povprečni naklon je 8,8 odstotka, največji pa doseže kar 17 odstotkov. Vrh Strme Rebri leži na približno 993 metrih nadmorske višine.
Zaradi svoje podobe je cesta dobila tudi primerjavo z znamenitimi gorskimi cestami in vzdevek »mali Vršič«. A Strma Reber je vendarle nekaj svojega – cesta, ki je nastala iz potrebe po povezavi, danes pa je zaradi svojih značilnosti postala zanimiva tudi sama po sebi.
Vsak od ovinkov ima svojo zgodbo. Ko se cesta vzpenja skozi gozd, se pogled počasi odpira nad dolino, z višino pa postaja občutek prostora vedno bolj izrazit.
Prav zaradi zahtevnosti je Strma Reber priljubljena med motoristi in kolesarji. Za prve je zanimiva zaradi ovinkov in razgibane trase, za druge pa je pravi preizkus vztrajnosti.
»Navkreber v Strmo Reber«
Kolesarji se vsako leto pomerijo tudi v rekreativnem vzponu »Navkreber na Strmo Reber«. Prvi vzpon je bil organiziran leta 2019, prireditev pa je skozi leta postala prepoznaven športni dogodek.
Proga je dolga 8.400 metrov, tekmovalci pa morajo premagati 720 metrov višinske razlike in 19 serpentin. Najboljši vzpon premagajo v manj kot pol ure, kar si je za običajnega obiskovalca, ki se po cesti vzpenja precej bolj umirjeno, skoraj težko predstavljati.
Toda Strma Reber ni namenjena samo tekmovalcem. Njena posebnost je prav v tem, da lahko vsak obiskovalec doživi cesto na svoj način – s kolesom, motorjem, avtomobilom ali peš.
Medvedje črevo in svetovni longboarderji
Če je vzpon po Strmi Rebri izziv za kolesarje, je spust po njej nekaj povsem drugega. Vsako leto konec julija Osilnica gosti longboarderje, ki se v dolino spuščajo na dolgih rolkah. Strma in vijugasta cesta je za takšno dejavnost skoraj naravna adrenalinska proga. Na posameznih odsekih so tekmovalci dosegali tudi zelo visoke hitrosti, zaradi česar je Strma Reber postala poznana tudi v mednarodni longboard skupnosti.
Med ljubitelji tega športa se je zanjo uveljavilo ime Bear Guts – Bear Ride, po domače Medvedje črevo oziroma medvedja vožnja. Ime je precej slikovito. Ne gre toliko za to, da bi se cesta po številnih ovinkih vlekla kot medvedja čreva, ampak bolj za to, da moraš biti močan kot medved, če želiš zdržati zahteven spust po njej.
Tako je cesta, ki je bila nekoč zgrajena predvsem zaradi potreb domačinov, našla povsem novo občinstvo tudi daleč zunaj meja Slovenije.
Strma Reber ni samo cesta
Ob cesti pa se skriva še veliko več. S parkirišča, ki je med tretjim in četrtim ovinkom, se lahko odpravimo po gozdni poti, ki je označena z narcisami. Pot vodi proti robu Šajbnika, kjer obiskovalce čakajo tudi klopce ljubezni in čudoviti razgledi na Osilniško dolino.
To je eden tistih kotičkov, kjer se je vredno ustaviti. Strma Reber je namreč zanimiva tudi takrat, ko iz avtomobila ali kolesa stopimo na gozdno pot in si vzamemo čas za naravo. Na vrhu Strme Rebri se odcepi gozdna cesta proti Loškim stenam, eni od naravnih znamenitosti tega območja. Loške stene postajajo vse bolj prepoznavna pohodniška točka, obiskovalca pa tudi tam pričaka čudovit pogled na Kolpo in okoliško pokrajino.
Tako se lahko izlet po Strmi Rebri hitro spremeni v pohodniško doživetje.
Spomin na osamosvojitev Slovenije
Strma Reber pa nima samo prometnega in turističnega pomena. Ob njej najdemo tudi spomin na slovensko zgodovino.
Na počivališču stoji tetraeder, postavljen kot spominsko obeležje osamosvojitve Slovenije.
Zato počivališče ni zgolj prostor za oddih med vožnjo, ampak tudi kraj, ki obiskovalca spomni na pomembno obdobje slovenske zgodovine. Morda je prav zato zanimivo, da se na tako sodobni cesti srečujeta dve zgodbi – zgodba o prihodnosti in zgodba o preteklosti.
Ko Strma Reber postane filmska kulisa
V zadnjih letih je Strma Reber dobila še eno zanimivo vlogo. Njena atraktivna trasa, številni zavoji in slikovita okolica so postali zanimivi tudi za oglaševalce in filmske ustvarjalce. Po njej so snemali avtomobilske reklame za prestižne znamke, med drugim Porsche in Ferrari, njena podoba pa je pritegnila tudi veliko filmsko produkcijo. Na Strmi Rebri je snemal Marvel, in sicer prizore za serijo Moon Knight.
Za domačina je lahko prav zanimiv občutek, da se po cesti, ki jo pozna kot vsakdanjo povezavo, nekoč pripelje filmska ekipa z drugega konca sveta in jo vidi kot popolno kuliso za svojo zgodbo.
Od prometne povezave do turistične znamenitosti
Zgodba Strme Rebri je zato nekoliko nenavadna. Cesta je nastala zato, ker jo je Osilnica potrebovala. Potrebovala jo je zaradi boljše povezanosti, dostopnosti in prihodnosti kraja. Danes pa je sama postala razlog, da ljudje prihajajo v Osilnico.
Kolesarji prihajajo premagovat 19 serpentin. Motoristi iščejo ovinke. Longboarderji iščejo adrenalinski spust. Pohodniki raziskujejo Šajbnik in Loške stene. Ljubitelji narave iščejo razglede, filmski in oglaševalski ustvarjalci pa privlačno kuliso.
