Obeta se opozicijski predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Stevanovića.
Opozicija naj bi v torek vložila predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, več pa bodo po informacijah STA pojasnili v torek na novinarski konferenci.
Stevanoviću očitajo kršenje ustavnega reda, ko državni zbor z nepotrditvijo dnevnega reda izredne seje ni odredil opozicijskih preiskovalnih komisij in je tudi sam glasoval proti dnevnemu redu.
O tem, da opozicija načrtuje vložitev predloga za razrešitev Stevanovića zaradi kršenja ustavnega reda sta sicer prvi poročali Televizija Slovenija in POP TV.
Kaj mu očitajo?
Glavni razlog za takšen manever opozicije je dogajanje okoli ustanovitve opozicijskih preiskovalnih komisij državnega zbora o Black Cube in o obvodnem financiranju strank. Državni zbor je namreč dvakrat zapored zavrnil dnevni red izrednih sej, na katerih bi ustanovili omenjeni preiskovalni komisiji. Proti dnevnemu redu sej državnega zbora je poleg koalicijskih SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratov glasovala Resnica, tudi njen predsednik in predsednik državnega zbora Stevanović.
Stevanović je tedaj dogajanje pojasnjeval s tem, da v Resnici menijo, da bi morali vsako izmed zahtev umestiti na svoj dnevni red.
Kot je zagotovil, s parlamentarno preiskavo o Black Cube nimajo težav, glede preiskovalne komisije o financiranju strank pa ne vidijo razloga, »zakaj ne bi preiskovali popolnoma vseh strank«. Skliceval se je tudi na glasovanje poslancev po lastni vesti.
Na komisiji državnega zbora za poslovnik so se ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj strinjali, da je ustavna in poslovniška določba, ki pravi, da državni zbor mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev, jasna. Koalicija in Resnica pa s svojim ravnanjem kršita to določbo. Sklicevanje na glasovanje po lastni vesti pa po mnenju Cerarja ne vzdrži, saj so ustava in zakoni »močnejši od tega, kar narekuje lastna vest«.
Tudi dogajanje z Mijičem je vprašljivo
Po poročanju TV Slovenija pa naj bi bilo med povodi za predlog za razrešitev predsednika državnega zbora tudi dogajanje okoli poslanca Resnice Borisa Mijiča. Ta je namreč s svojim podjetjem Progros svojim delavcem ostal dolžan več 10.000 evrov, Finančni upravi Republike Slovenije pa več kot 30.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov. Dolgove ima tudi do kooperantov podjetja. Mijič je zavajal tudi o svoji izobrazbi.
Stevanović je poslancu sprva stopil v bran z obljubo, da bo njegove dolgove do delavcev poravnal sam.
Po razkritjih o zavajanju glede izobrazbe pa je napovedal, da bo zoper njega predlagal najstrožje ukrepe, najmanj izključitev iz stranke. Dodal je, da je to sicer v pristojnosti sveta stranke, ki naj bi se sestal po parlamentarnih počitnicah.
To bo 11. predlog za razrešitev predsednika državnega zbora, doletel je namreč sedem Stevanovićevih predhodnikov. Jožefa Školča, Janeza Podobnika, Mateja Tonina in Urško Klakočar Zupančič po enkrat, Igorja Zorčiča, Milana Brgleza in Pavla Gantarja pa po dvakrat. Vsi poskusi razrešitev prvega med enakimi so bili sicer neuspešni.
Za razrešitev predsednika državnega zbora je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov.
