Tamara Štajner se je v Krško vrnila z romanesknim prvencem.
Ob dnevu reformacije so v Krškem v ospredje postavili slovenski jezik in sodobno književnost.
Osrednji dogodek je bil literarni večer s pisateljico, pesnico in glasbenico Tamaro Štajner, ki je v okviru Festivala Reaktor v Kulturnem domu Krško predstavila svoj romaneskni prvenec Goseničji kožuh.
Z avtorico, ki izhaja iz Krškega, že približno dve desetletji pa živi in ustvarja na Dunaju, se je pogovarjal Žiga Kump iz Kulturnega doma Krško.
Večer je uvedla direktorica Kulturnega doma Krško Tinka Vukič, obiskovalce pa je nagovoril tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin.
V svojem govoru se je posvetil pomenu slovenskega jezika in književnosti ter vlogi, ki jo ima literarno ustvarjanje pri ohranjanju kulturne identitete.
Ob tej priložnosti je spomnil na pomemben prispevek dveh krških reformatorjev, Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina.
Bohorič je leta 1584 izdal prvo slovensko slovnico, s katero je postavil pomembne temelje za razvoj in normiranje slovenskega jezika. Istega leta je Dalmatin objavil prevod celotnega Svetega pisma v slovenščino, kar je pomenilo enega najpomembnejših mejnikov v zgodovini slovenskega knjižnega jezika.
Kerin je poudaril, da pomen jezika sega daleč onkraj vsakodnevnega sporazumevanja. Jezik je namreč tesno povezan z našo identiteto, kulturo in znanjem, skozi literaturo pa lahko spoznavamo različne življenjske izkušnje ter svet dojemamo z drugačnih perspektiv.
Ob tem se je zahvalil Štajner za njen ustvarjalni prispevek in organizatorjem za pripravo literarnega večera.
Zgodbe treh žensk na Dunaju
Osrednji del dogodka je bil namenjen romanu Goseničji kožuh, v katerem Štajner prepleta zgodbe treh žensk različnih narodnosti.
V središču pripovedi so Romunka Irina, Hrvatica Jagoda in Slovenka Olívia, katerih življenjske poti se srečajo na Dunaju.
Vsaka od njih se znajde pred pomembnimi odločitvami, pri tem pa se sooča z lastno preteklostjo, izgubami, osebnimi željami in vprašanjem, kako si ustvariti življenje po lastni meri.
Njihove zgodbe odpirajo teme osebne svobode, medsebojnih odnosov, občutka pripadnosti in iskanja prostora, v katerem bi lahko posameznica zares zaživela.
Dunaj v romanu predstavlja prostor srečevanja različnih življenjskih poti in izkušenj. Preplet treh ženskih zgodb omogoča pogled na vprašanja, s katerimi se posamezniki srečujejo pri oblikovanju lastne identitete in iskanju svojega mesta v svetu.
Od glasbe do nagrajenega literarnega ustvarjanja
Tamara Štajner, rojena leta 1987, se je na Dunaj preselila pri devetnajstih letih. Po izobrazbi je magistrica viole, njeno ustvarjanje pa danes sega tako na glasbeno kot na literarno področje. S svojim delom si je prislužila tudi več pomembnih priznanj.
Leta 2024 je za pesniški ciklus Balkan Ultra prejela glavno nagrado Lyrikpreis Meran. Istega leta je bila nagrajena še za besedilo Luft nach unten na tekmovanju za nagrado Ingeborg Bachmann. Decembra naj bi prejela tudi nagrado za književnost dunajskega Združenja Exil za delo Haus Nr. 5.
Njena ustvarjalna pot tako povezuje različne umetniške izraze, izkušnje življenja v tujini pa predstavljajo tudi pomembno ozadje njenega literarnega dela.
Literarni večer v Krškem je z glasbenim nastopom dopolnila akademska violončelistka Ema Krečič Rode, ki je dogodku dodala še glasbeno razsežnost.
Festival Reaktor povezuje kulturne ustvarjalce
Dogodek je potekal v okviru Festivala Reaktor, ki povezuje več kulturnih in drugih ustanov v Krškem.
Poleg Kulturnega doma Krško pri festivalu sodelujejo še Valvasorjeva knjižnica Krško, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Krško, ter Center za podjetništvo in turizem Krško.
Literarni večer je ob dnevu reformacije povezal zgodovinski pomen slovenskega jezika s sodobnim literarnim ustvarjanjem.
S predstavitvijo romana Goseničji kožuh so obiskovalci spoznali delo avtorice, ki svojo ustvarjalno pot razvija med glasbo in književnostjo, hkrati pa ohranja povezavo z domačim Krškim.
