Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe in lahko pomembno vpliva na kakovost življenja, če je ne prepoznamo in ne zdravimo pravočasno.
Zaradi svoje narave se pogosto razvija počasi in prikrito, začetni simptomi pa so lahko zlahka prezrti ali pripisani drugim, manj resnim težavam. A prav zgodnja diagnoza in ukrepanje sta ključnega pomena za upočasnitev napredovanja bolezni ter ohranitev gibljivosti in vsakodnevne funkcionalnosti.
Revmatoidni artritis je zahrbtna sistemska bolezen, ki v osnovi prizadene sklepe, vpliva pa na zdravje celega telesa. Podatki za Slovenijo kažejo, da je na 100.000 prebivalcev 15,2 oseb z revmatoidnim artritisom, čeprav je na splošno to avtoimunsko obolenje prisotno v približno enoodstotnem deležu.
Tveganje zanj narašča s starostjo, medtem ko so mu ženske kar trikrat bolj izpostavljene kakor moški.
Vnetje povzroča hude bolečine, otekline in omejeno gibljivost sklepov, v določenih primerih pa je celo predhodnik trajnih poškodb ter invalidnosti, na kar vpliva tudi dejstvo, da zdravila zanj ni.
Obstajajo le različne terapevtske možnosti, med njimi fizioterapija, ki izboljšajo kakovost življenja in posamezniku pomagajo vzpostaviti nadzor nad prisotno simptomatiko.
Vzroki za razvoj revmatoidnega artritisa ostajajo neznanka
Revmatoidni artritis, za razvoj katerega stroka doslej ni uspela razjasniti vzrokov, je v začetnem obdobju precej težko prepoznati, ker se ne razlikuje dosti od ostalih vrst artritisa.
Gre za to, da imunski sistem posameznika ne deluje pravilno in napada lastne celice, prvenstveno sklepno ovojnico, kar sčasoma vodi v vnetja ter poškodbe sklepnih struktur. Takrat se pojavijo:
- sklepna bolečina in oteklina,
- sinovitis (predvsem na sklepih prstov rok in na zapestjih, kar se kaže skozi bolečino, oteklino, rdečico, vročico ter omejeno gibljivostjo),
- zgodnje jutranja okorelost oziroma okorelost po daljšem mirovanju,
- sinovijske ciste (med njimi Bakerjeva cista),
- občasno tudi splošni simptomi, kakršni so utrujenost, izguba teka, potenje, težave s spanjem in povišana telesna temperatura.
Napredovanje revmatoidnega artritisa lahko prav tako pripelje do sklepne deformacije, denimo ulnarne deviacije prstov rok, subluksacije prstnih sklepov ali deformacije prstov rok v obliki labodjega vratu.
Stanje je treba čim prej prepoznati in ga pričeti aktivno zdraviti, še posebej, v kolikor so prisotni dejavniki tveganja, med katere štejejo naslednje postavke:
- Genetske predispozicije, saj je revmatoidni artritis pogosto del zgodovine posamezne družine, družinska nagnjenost pa k razvoju tega prispeva kar od 53 do 65 odstotkov verjetnosti za nastanek.
- Spolni hormoni, toliko bolj estrogeni, ker ti zavirajo določene dele imunskega sistema.
- Okoljski dejavniki, kot kajenje in nizek socialno-ekonomski status, ki vodi v nekatere okužbe, prepoznane kot sprožilec revmatoidnega artritisa.
- Protitelesa ACPA in RF, kajti ta imajo pomembno vlogo v avtoimunskem odgovoru, so pa povezana s hujšim potekom bolezni ter so v telesu prisotna že desetletja pred razvojem revmatoidnega artritisa.
Revmatoidni artritis vpliva na zdravstveno stanje celega telesa
Kronična bolezen v prvi vrsti napade sklepe, vendar lahko razvije zaplete tudi izven njih. Revmatoidni artritis namreč povečuje tveganje za nastop sekundarnih težav.
Tako se pri kar od 20 do 25 odstotkov pacientov z revmatoidnim artritisom pojavljajo revmatoidni vozliči. Ti se pojavljajo na mehansko obremenjenih mestih (nad koleni, nad zatiljem, na iztezni strani komolca, na podlakti itn.), ter vaskulitis, ki pripelje do prizadetosti srednje velike in majhne arterije ter venul, vidnih v obliki drobnih krvavitev pod nohti, kožnih razjed in rdečih madežev na koži.
Poleg tega revmatoidni artritis nemalokrat prizadene pljuča (pojavijo se intersticijska pljučnica in revmatoidni vozliči, za kar dodatno tveganje predstavljajo starost, moški spol ter kajenje), privede do očesnih sprememb (sindroma suhih oči, prizadetosti roženice in vezice) ter nevroloških težav, kot so utesnitveni sindrom živcev in difuzna senzorična nevropatija.
Za vzpostavljanje nadzora nad boleznijo in preprečevanje napredovanja je potrebna zgodnja diagnostika, ki se v primeru revmatoidnega artritisa, vsaj ko je pri pacientu vidno vnetje najmanj enega sklepa, naslanja na klasifikacijska merila, med njimi klinično sliko bolnika, zgodovino preteklih obolenj ter laboratorijske teste.
Ko je revmatoidni artritis potrjen, je potrebno jemanje zdravil za lajšanje simptomov (nesteroidna zdravila za lajšanje bolečine in glukokortikoidi za zmanjšanje vnetja ter izboljšanje gibljivosti sklepov) in zdravil za spreminjanje poteka bolezni (sintezna, tarčna in biološka zdravila za pravilno delovanje imunskega sistema) ter samostojno sledenje določenim ukrepom.
Gre za izogibanje dolgotrajnemu mirovanju in visokoobremenilnim dejavnostim, redno izvajanje telesne vadbe, razteznih in dihalnih vaj ter ohranjanje zdrave telesne teže in pravilne telesne drže.
Ob vsem naštetem je prav tako priporočljiv posvet s strokovnjakom, še najbolj pa udeleževanje individualno prilagojene rehabilitacije.
Fizioterapija v kliniki Medicofit stremi k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov
Vodilna slovenska ustanova s področja zdravljenja poškodb in obolenj gibalnega sistema, med kar sodi tudi revmatoidni artritis, se z namenom doseganja najboljših učinkov rehabilitacije mišično-skeletnega sistema osredotoča na popolno individualizacijo protokola terapij in vaj.
Ko gre za revmatoidni artritis, zato strokovnjaki klinike Medicofit stremijo k lajšanju bolečin, umirjanju vnetij, upočasnitvi progresije bolezni in izboljšanju splošne kakovosti življenja. Zaradi tega je zdravljenje usmerjeno k spodbujanju celjenja mišic, kosti in sklepov, doseganju boljše splošne telesne pripravljenosti ter ohranjanju sklepne gibljivosti.
Za to so potrebne štiri faze zdravljenja:
- Diagnostični pregled, na katerem se določi trajanje težav, stopnjo bolečine in druge znake artritisa, s poudarkom na revmatoidnem artritisu. Pregleda se sklepe, ocenita občutljivost in gibljivost, preverita oteklina in prisotnost sklepnega vnetja, izmerita gibljivost in mišična moč, opredelijo nesorazmerja v mišični moči, po potrebi pa se pacienta napoti na dodatne slikovne preiskave.
- Akutna fizioterapija, v okviru katere se izboljša simptomatika in zagotovi višja ravan kakovosti življenja. Cilj je olajšati bolečino in zmanjšati aktivnost samega revmatoidnega artritisa, povečati funkcionalno zmogljivost in vzdržljivost, prav tako pa zmanjšati tveganje za padce. V tej fazi zdravljenja se strokovnjaki poslužujejo manualne terapije, sklepne mobilizacije, terapije prožilnih točk, instrumentalne terapije in terapevtske vadbe.
- Postakutna kineziologija okrepi mišice okoli sklepov, izboljša gibljivost in stabilnost, del pozornosti pa nameni propriocepciji, k čemer pripomorejo vaje za gibljivost sklepov, raztezne vaje, vaje za krepitev mišic ter vzdržljivostna vadba. Vse te se neprestano prilagajajo sposobnostim in napredku posameznika.
- Preventivna kinezioterapija ohranja dolgoročno gibljivost in zmanjša tveganja za napredovanje sklepne deformacije ter prispeva k izognitvi omejenega gibanja.
Nad revmatoidnim artritisom je torej s prilagojenim načinom življenja možno vzpostaviti nadzor in napredovanje bolezni omejiti ali celo zatreti, medtem ko je sam pojav revmatoidnega artritisa z izogibanjem dejavnikom tveganja v določenih primerih možno v celoti preprečiti.
Pomembno je tako o obolenju kot možnostih zdravljenja pridobiti dovolj informacij in izbrati kakovostno, individualno prilagojeno rehabilitacijo, zasnovano na osnovi potreb ter zdravstvenega stanja posameznika.
V kliniki Medicofit strokovnjaki tesno povezujejo klinično diagnostiko, fizioterapijo in kineziologijo, zaradi česar so pacienti deležni celostne obravnave poškodb ter obolenj ortopedskega izvora, kamor sodi tudi revmatoidni artritis.
Na diagnostični pregled, ki je osnova vsake rehabilitacije v kliniki Medicofit, se je možno naročiti preko obrazca, objavljenega na spletni strani, elektronskega naslova [email protected] ali telefonske številke +386 (0)64 190 220.
