Sodišče prižgalo zeleno luč za odstrel medvedov, dovoljenje znova velja tudi na območjih Dolenjske.
Upravno sodišče je potrdilo zakonitost dovoljenja za odvzem 206 rjavih medvedov iz narave. S prenehanjem začasne prepovedi se lahko odstrel ponovno izvaja tudi na območjih z največjo gostoto medvedov, med katerimi so Kočevska, Dolenjska in Bela krajina.
Upravno sodišče pritrdilo ministrstvu
Upravno sodišče Republike Slovenije je zavrnilo tožbo društva Alpe Adria Green zoper dovoljenje za odvzem 206 rjavih medvedov iz narave, ki ga je maja 2025 izdalo takratno Ministrstvo za naravne vire in prostor.
S pravnomočnostjo sodbe je prenehala veljati tudi začasna prepoved izvajanja odstrela, zato se lahko dovoljenje ponovno izvaja. Veljalo bo do 31. decembra 2026.
Odločitev je pomembna predvsem za območja z največjo gostoto rjavih medvedov, kamor sodijo tudi Kočevska, Dolenjska in Bela krajina. Dovoljenje namreč zajema 176 lovišč v upravljanju lovskih družin ter lovišč s posebnim namenom.
Gre že za četrti primer po letu 2020, ko je Upravno sodišče začasno ustavilo izvajanje odstrela, nato pa v končni odločitvi ugotovilo, da je bilo dovoljenje izdano zakonito. Tudi tokrat je presodilo, da je ministrstvo pravilno uporabilo zakonodajo in ustrezno utemeljilo razloge za poseg v populacijo rjavega medveda.
Namen odstrela je preprečevanje škode in zagotavljanje varnosti
Na ministrstvu poudarjajo, da dovoljeni odstrel ni namenjen zmanjševanju populacije, temveč preprečevanju resne škode ter zagotavljanju zdravja in varnosti ljudi na območjih, kjer prihaja do pogostejših srečanj med človekom in medvedom.
Po oceni sodišča je ministrstvo odločitev sprejelo na podlagi strokovnih podlag Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter številnih analiz in raziskav o številčnosti populacije in njenem stanju.
Na ministrstvu so ob objavi sodbe zapisali:
»Sodba tudi potrjuje, da je ministrstvo odločilo na podlagi relevantnih strokovnih podlag Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, več strokovnih analiz in raziskav ter je pravilno uporabilo predpise in zadostno obrazložilo izpolnjenost vseh zakonskih pogojev za dovoljen odvzem rjavega medveda iz narave.«
Po njihovih navedbah sodba potrjuje tudi, da so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za poseg v populacijo zavarovane vrste.
Pred prepovedjo odstreljenih 22 medvedov
Do izdaje začasne odredbe Upravnega sodišča julija 2025 je bilo na podlagi dovoljenja iz narave odvzetih 22 rjavih medvedov. Nato je bilo izvajanje odstrela skoraj leto dni ustavljeno.
V tem času so varnost ljudi zagotavljali z interventnim ukrepanjem.
Ob prijavi nevarnega srečanja z medvedom na številko 112 se sproži protokol obveščanja odgovornih služb, v nujnih primerih pa ministrstvo izda ustno odločbo za interventni odstrel posameznega medveda, ki neposredno ogroža ljudi.
Letos je bilo po podatkih ministrstva izdanih 11 takšnih odločb, ki so jih izvršili upravljavci lovišč.
Prebivalcem je na voljo tudi spletno orodje Medvedofon, prek katerega lahko prijavijo opažanje velike zveri v primerih, ko ocenijo, da je ogrožena varnost ljudi.
V Sloveniji živi približno 954 medvedov
Ministrstvo poudarja, da se upravljanje populacije medveda opira na redno spremljanje številčnosti živali.
Celovit genetski monitoring rjavega medveda financira vsakih osem let, v vmesnem obdobju pa strokovnjaki velikost populacije ocenjujejo z matematičnimi modeli.
Po zadnji strokovni oceni, pripravljeni spomladi 2025, v Sloveniji živi približno 954 rjavih medvedov. Ob tem strokovnjaki navajajo 95-odstotni interval zaupanja med 880 in 1.050 osebki.
V poročilu o genetskem monitoringu, pripravljenem leta 2025, je bilo varstveno stanje populacije ocenjeno kot ugodno.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je v letu 2025 poleg odstrela poginilo še več medvedov. Eden je poginil v prometni nesreči, pri dveh vzrok smrti ni bil ugotovljen, za enega pa so strokovnjaki kot vzrok navedli naravno smrt.
Kakšen vpliv je imela enoletna prepoved?
Na ministrstvu priznavajo, da trenutno še ni mogoče oceniti, kako je skoraj enoletna prepoved izvajanja odstrela vplivala na številčnost populacije.
Ta odgovor bodo dali matematični modeli, ki jih pripravlja Zavod za gozdove Slovenije. Njihovi rezultati bodo pokazali, ali je zadržanje izvajanja dovoljenja vplivalo na rast populacije in ali bodo v prihodnje potrebni drugačni ukrepi upravljanja.
Poseg v zavarovano vrsto je mogoč le pod strogimi pogoji
Rjavi medved je v Sloveniji zavarovana in domorodna živalska vrsta ter pomemben del naravne dediščine. Kljub temu zakon dopušča poseg v populacijo, vendar le ob izpolnjevanju strogo določenih pogojev.
Ti določajo, da ni druge zadovoljive možnosti za reševanje težav, da poseg ne sme škodovati ugodnemu stanju populacije ter da mora biti namenjen preprečevanju resne škode ali zagotavljanju zdravja in varnosti ljudi.
Na ministrstvu poudarjajo, da bodo tudi v prihodnje odločitve o upravljanju populacije rjavega medveda temeljile na strokovnih mnenjih, znanstvenih podatkih in veljavni zakonodaji.
Za Dolenjsko pa je sodba pomembna predvsem zato, ker prav jug Slovenije že vrsto let velja za območje z največjo gostoto rjavih medvedov. Prav tam so srečanja med ljudmi in medvedi najpogostejša, zato odločitev sodišča neposredno vpliva na nadaljnje upravljanje populacije in izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti prebivalcev.
