Letos več tragičnih nesreč motoristov kot lani, strokovnjaki opozarjajo: Na motorju ni prostora za napačne odločitve

Poletje je čas, ko se motoristi množično podajo na ceste, a hkrati obdobje, ko prometna varnost doživlja največje preizkušnje. 

Letos je slika še posebej skrb vzbujajoča, opozarjajo na agenciji za varnost prometa.

Do 16. julija 2025 je na slovenskih cestah umrlo že 13 voznikov motornih koles in dva voznika mopeda, kar je občutno več kot v istem obdobju lani, ko je umrlo osem motoristov, in predlani, ko so zabeležili štiri smrtne žrtve med motoristi in eno med vozniki mopedov.

Kateri so najpogostejši vzroki nesreč?

Po podatkih policije med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov letos izstopajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani oziroma v napačni smeri ter neupoštevanje pravil o prednosti. Pogosto je z nesrečami povezana tudi prisotnost alkohola. 

Poleg tega policija opozarja, da neuporaba zaščitne čelade močno poveča tveganje za najhujše posledice v prometnih nesrečah. 

»Lepo vreme pogosto ustvari občutek lažne varnosti,« opozarjajo na Agenciji za varnost prometa.

Poletni meseci poleg povečane gostote prometa prinašajo tudi višje temperature, kar dokazano poveča tveganje za nesreče za od 12 do 20 odstotkov. K temu dodatno prispevajo še utrujenost, zmanjšana pozornost in – žal – pogosta prisotnost alkohola pri udeležencih v prometu.

Statistike potrjujejo: Številne nesreče povzročijo motoristi sami

Analiza letošnjih prometnih nesreč razkriva, da so kar polovico vseh nesreč z udeležbo motoristov povzročili motoristi sami.

V šestih primerih, ko je motorist v nesreči umrl, je bil tudi povzročitelj nesreče, enako velja za oba letošnja primera smrtnih žrtev med vozniki mopedov. 

Med motoristi, ki so v nesrečah utrpeli hude telesne poškodbe, je veliko primerov tako imenovane samoudeležbe – ko motorist zaradi prevelike hitrosti, pomanjkanja previdnosti ali znanja izgubi nadzor nad vozilom in pade ali trči, ne da bi bil v nesrečo vpleten drug udeleženec. 

Takšne situacije potrjujejo opozorila prometnih strokovnjakov, da vozniki enoslednih vozil pogosto precenjujejo svoje sposobnosti in hkrati podcenjujejo dejanske nevarnosti na cestah.

Alkohol in motocikel – nevarna in pogosto usodna kombinacija

Vožnja pod vplivom alkohola ostaja med motoristi resna težava. Statistični podatki kažejo, da je bil alkohol letos prisoten pri približno sedmih odstotkih vseh prometnih nesreč, v katerih so sodelovali motoristi. 

Že ena sama odločitev za vožnjo pod vplivom alkohola lahko privede do tragičnih posledic – med letošnjimi smrtnimi žrtvami motoristov je tudi voznik, ki je v trenutku nesreče vozil pod vplivom alkohola. 

Alkohol dokazano zmanjšuje zbranost, podaljšuje reakcijski čas in onemogoča ustrezno presojo. V prometu, še posebej na motorju, kjer voznik nima zaščite karoserije, je brez hitrih refleksov in jasne presoje izogib nevarnosti skoraj nemogoč.

»Na motorju ni prostora za napačne odločitve«

Eden od mopedistov, ki so se letos smrtno ponesrečili, je bil brez zaščitne čelade. 

»Vsaka nesreča ima svojo zgodbo, a nekatere bi bilo mogoče preprečiti. Motoristi, uporabljajte predpisano motoristično zaščitno opremo, osredotočite se in prilagodite hitrost vožnje razmeram na cesti, upoštevajte cestnoprometne predpise, ne vozite pod vplivom alkohola in drog. 

Vse udeležence v cestnem prometu pa pozivamo k strpnosti na cesti, umirjeni vožnji in spoštovanju drugih udeležencev cestnega prometa,« poudarjajo pri Agenciji za varnost prometa.

Sporočilo je jasno: motorist si ne more privoščiti nepremišljene napake – vsaka napačna odločitev je lahko usodna.

Nasveti za večjo varnost motoristov: več znanja, več previdnosti, manj tveganj

Za varnejšo vožnjo in zmanjšanje tveganj na cesti Agencija za varnost prometa motoristom svetuje naslednje:

• Pred vsako vožnjo preverite tehnično brezhibnost motorju.

• Na motor se usedite le trezni in vedno uporabljajte zaščitno čelado ter ostalo motoristično opremo.

• Hitrost prilagodite razmeram in poskrbite za dobro vidnost – vozite z vedno prižganimi lučmi in nosite odsevni brezrokavnik ali oblačila živih barv.

• Bodite posebej pozorni pri zavijanjih, v bližini velikih vozil in v ovinkih, kjer lahko napačen premik pomeni veliko nevarnost.

• Vožnja v skupini je običajno varnejša, vendar se ne tekmujte med seboj.

• Cestišča pogosto skrivajo pasti, kot so pesek, luknje ali mokri odseki – vozite previdno.

• Preizkušanje zmogljivosti motorja in svojih sposobnosti izvajajte izključno na varnih poligonih, ne na javnih cestah.

• Redno se udeležujte usposabljanj in kondicijskih voženj, saj tako obnavljate znanje in veščine.

• Pred vsako vožnjo ocenite svoje psihofizično stanje – utrujenost ali slaba volja zmanjšujeta zbranost.

• Vozite defenzivno, predvidevajte nevarnosti in upoštevajte prometna opozorila.

Le psihično in fizično dobro pripravljen motorist, ki vozi preudarno, lahko varno uživa v vožnji in se izogne nevarnim situacijam, dodajajo na Agenciji za varnost prometa. 

Vozniki, motoristi so med nami – vozimo previdno

Na Agenciji za varnost prometa poudarjajo naslednja ključna opozorila za voznike avtomobilov in drugih vozil:

• Motoristi so manj vidni zaradi svoje ožje silhuete, zato jih vozniki pogosto spregledajo, zlasti v mrtvih kotih in križiščih.

• Vedno preverite okolico z dodatnim pogledom čez ramo – ne zanašajte se le na ogledala.

• Njihovo hitrost je težko oceniti, zato ne odvzemajte prednosti in ne sklepajte zgolj na podlagi vklopljenih smerokazov.

• Na ovinkastih cestah bodite dodatno previdni – motoristi se lahko z nagibom telesa pomaknejo na vaš vozni pas.

• Pred vključevanjem na cesto temeljito preverite promet, saj motoriste pogosto zakrijejo manjši predmeti, kot so prometni znaki, ulične svetilke ali A-stebriček vozila.

• Motoristi nimajo zaščitne karoserije, zato so ob trku izjemno ranljivi.

Vozite defenzivno in strpno – s spoštovanjem in previdnostjo lahko skupaj ustvarimo varnejše ceste.