V šolskem letu 2025/26 je bilo v vrtce vpisanih manj otrok kot leto prej, prav tako v osnovnošolskem izobraževanju. V razredih je bilo povprečno 19 učencev. V srednješolskem izobraževanju se je število dijakov povečalo.
Na začetku šolskega leta 2025/26 je bilo v slovenske vrtce vključenih 79.868 otrok, kar je 2544 manj kot leto prej, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Upad števila otrok je opazen v obeh starostnih skupinah.
Število otrok v prvem starostnem obdobju, torej starih eno in dve leti, se je zmanjšalo za 3,4 odstotka, v drugi starostni skupini, ki vključuje otroke od tretjega leta do vstopa v šolo, pa za 2,9 odstotka.
Velika večina otrok, kar 94 odstotkov, je obiskovala javne vrtce.
Najmanj prvošolcev v zadnjih trinajstih letih
Upad se nadaljuje tudi v osnovnih šolah. V osnovnošolsko izobraževanje je bilo vključenih 192.915 učencev, kar je 1,4 odstotka manj kot leto prej. Od tega jih je bilo 189.380 vpisanih v redni program, 3535 pa v prilagojenega.
Prvi razred osnovne šole je letos obiskovalo 19.885 otrok, kar je najmanj v zadnjih trinajstih letih.
Otroci sicer začnejo šolanje v letu, ko dopolnijo šest let, vendar jih je bilo v tem šolskem letu 12 odstotkov takšnih, ki so v šolo vstopili kot sedemletniki.
V razredih povprečno 19 učencev
Največjo osnovno šolo je obiskovalo 1057 učencev, največjo podružnico pa 530 otrok.
V oddelkih rednih osnovnih šol je bilo v povprečju 19 učencev.
Med regijami so razlike precejšnje – najmanj učencev v oddelkih so imeli v pomurski regiji, kjer jih je bilo v povprečju 15, največ pa v osrednjeslovenski, kjer jih je bilo 21.
Okoli desetina učencev s posebnimi potrebami
V osnovnošolskih programih se je izobraževalo 21.163 otrok s posebnimi potrebami, kar predstavlja 11 odstotkov vseh šoloobveznih otrok.
Večina, 83 odstotkov, jih je bila vključena v redni program, kjer so predstavljali devet odstotkov vseh učencev in so se izobraževali z dodatno strokovno pomočjo.
Dijakov čedalje več
Medtem ko se število otrok v vrtcih in osnovnih šolah zmanjšuje, srednje šole beležijo rast. V srednješolsko izobraževanje je bilo vključenih 86.624 dijakov, kar je 3,3 odstotka več kot leto prej.
Med 25.258 dijaki prvih letnikov je bilo 24.061 takšnih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič, 1197 pa jih je ponavljalo letnik ali zamenjalo program.
Razlike med programi in spoloma
V srednje tehniško in strokovno izobraževanje je bilo vključenih 40.582 dijakov, v splošno 29.789, v srednje poklicno 14.656, v nižje poklicno pa 1597 dijakov.
V splošnih programih prevladujejo dekleta, ki predstavljajo 62 odstotkov vseh dijakov. V drugih programih je več fantov.
Med dijaki tehniškega in strokovnega izobraževanja je bilo deklet 48 odstotkov, v nižjem poklicnem izobraževanju 33 odstotkov, v srednjem poklicnem pa 30 odstotkov.
Fantje se najpogosteje odločajo za tehnične smeri. Kar 43 odstotkov jih obiskuje programe s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva, osem odstotkov pa informacijske in komunikacijske tehnologije.
Med dekleti so najbolj priljubljeni programi s področja zdravstva in socialne varnosti, ki jih izbere 12 odstotkov dijakinj, ter področja transporta, varnosti, gostinstva, turizma, osebnih storitev ter poslovnih in upravnih ved, kjer jih je po 11 odstotkov.
Več tudi izobraževanja odraslih
Povečuje se tudi število odraslih v izobraževanju. V program osnovne šole za odrasle je bilo v šolskem letu 2024/25 vključenih 1487 oseb, kar je skoraj osem odstotkov več kot leto prej. Med njimi je bilo 65 odstotkov moških, nekaj več kot polovica, 52 odstotkov, pa je bila mlajša od 18 let.
Srednješolske programe za odrasle je obiskovalo 17.858 oseb, kar je šest odstotkov več kot v prejšnjem letu. Okoli 77 odstotkov udeležencev je bilo mlajših od 25 let, porazdelitev po spolu pa je bila enakomerna.
Večina, 60 odstotkov, se jih je izobraževala za pridobitev srednje tehniške ali strokovne izobrazbe, 36 odstotkov za nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo, štirje odstotki pa za srednjo splošno izobrazbo. Največ udeležencev je bilo v programih s področja poslovnih in upravnih ved.
Podatki kažejo na jasen trend: število najmlajših generacij se zmanjšuje, hkrati pa raste pomen srednješolskega in vseživljenjskega izobraževanja.
