V ekstremnih pogojiih je Boštjanu Schönliebu uspelo preteči 217 kilometrov dolgo pot po Kaliforniji in se uvrstiti na skupno 8. mesto.
Ribničan Boštjan Schönlieb se je s svojo ekipo udeležil enega najbolj ekstremnih in najtežjih ultramaratonskih tekem na svetu, Badwater 135.
Ultramaraton v obsegu kar 217 kilometrov se začne v Badwater Basin in poteka skozi Dolino smrti v Kaliforniji, ki je hkrati tudi najnižja točka v Severni Ameriki, saj leži kar 85 metrov pod morsko gladino.
Cilj maratona je v Mt. Whitney Portal, ki leži na 2500 metrih nadmorske višine. Maraton poteka v sredini julija, ko temperature v Dolini smrti lahko dosežejo tudi preko 50 stopinj Celzija.
Posebnost tega legendarnega ultramaratona je tudi ta, da ni odprt za vse, udeleženci morajo namreč imeti dokazane izkušnje z ultramaratoni in morajo oddati prijavo, ki je uspešna le v primeru, da jo organizator odobri.
Kot zanimivost: ekstremne razmere maratona segajo do te mere, da tekači pogosto tečejo po tako razbeljenem asfaltu, da ta dobesedno topi čevlje, zaradi česar nekateri tečejo po belih črtah na cesti.
Izjemno zanimivi so tudi začetki Badwater ultramaratona
Prvi poskus preteči razdaljo od Badwaterja do vha Mt. Whitneya (ne le do portala, kot velja danes) sega že v leto 1977, ko je ekstremni tekač Al Arnold prvi uspešno zaključil to traso, in sicer v tretjem poskusu.
Tekel je v lastni režiji z nekaj podporniki, temperatura je takrat dosegla 50 stopinj Celzija, on pa se je hladil z vodo, ledenimi brisačami in celo ledeno kopeljo v avtomobilskem prtljažniku.
Po tem podvigu je začel sanjati o tem, da bi to postal uradni dogodek. Želja se mu je čez deset let uresničila.
Leta 1987 je bila namreč izvedena prva uradna dirka, ki jo je organiziral Tom Crawford skupaj s Chrisom Kostmanom, ki še danes vodi dogodek.
V 80. in 90. letih je bilo na trasi potrebne ogromno improvizacije, udeleženci so se hladili na mnoge različne načine.
V vrečkah na hrbtu so nosili led, uporabljali so tako imenovane hladilne zabojnike kot ledene savne med postanki, nekateri so tekli s senčniki ali celo s posebno aluminijasto zaščito za sonce.
Ribničanu v prvo uspelo nepredstavljivo
Ribničan in lastnik tamkajšnje gostilne Boštjan Schönlieb je letos kljub temu, da se je na ta ultramaraton podal prvič, zasedel izjemno osmo mesto med sto tekmovalci.
Z Boštjanovo uvrstitvijo se slovenska udeležba razširi na štiri tekme, pred njim so se Badwaterja udeležili še trije Slovenci, in sicer Dušan Mravlje, ki je nastopil dvakrat, v letih 2000 in 2006, Mirko Miklič in Marko Femc pa sta se maratona udeležila lani.
V letošnjih pogojih, pri katerih je temperatura dosegla tudi 48 stopinj Celzija, asfalt pa jih je imel na najbolj vročih delih tudi do 30 več, je Boštjanova strategija s taktičnim nočnim startom, stalnim tempom in učinkovito opremo za hlajenje zadostovala, da je dosegel izjemen rezultat.
Ultramaraton je pretekel v 34-ih urah, 15-ih minutah in 49-ih sekundah, kar je zadoščalo za skupno osmo mesto, drugo mesto v moški kategoriji in prvo mesto v svoji starostni kategoriji.
Tak podvig med ekstremno vročino jasno kaže na Boštjanovo izkušenost, psihično zbranost in fizično pripravljenost. Zato čestitke Boštjanu in ekipi, ki so dosegli resnično vrhunski dosežek na ekstremni meji zmožnosti.
