Neokrnjena narava, zapuščene Kočevarske vasi in pragozd. Vse to in še več nudi eden najzahtevnejših ekstremnih pohodov v Sloveniji.
Preizkušnja za tiste, ki si upajo preseči svoje meje, se spopasti z znojem, žulji in utrujenostjo ter s pomočjo notranje moči poiskati še zadnje atome energije za spopad s 64 kilometri neokrnjene narave in 2300 metri višinske razlike. Vse to v enem samem pohodu. Pohodu po medvedovih stopinjah.
Letos so prijave odprli na praznik, 8. februarja, o čemer so obvestili tiste, ki so se pohoda že udeležili, obvestilo pa so objavili tudi na svojem Facebook profilu. In kljub nobeni predhodni najavi o točnem datumu odprtja prijav, so bile le te razgrabljene že v nekaj urah.
Kot je povedal organizator pohoda Tomi Gavranič, so tudi letos odprli 2500 mest, kot vsako leto doslej.
»To je maksimalna številka, do katere lahko udeležencem nudimo še kako pomembno varnost na pohodu, saj toliko ljudi še nekako lahko imamo pod kontrolo, kot drugo moramo upoštevati tudi naravo, za katero bi še več ljudi naenkrat prav tako pomenilo preveliko obremenitev in, kot tretje, odnos do pohodnikov.
Moram reči, da imamo do vseh pohodnikov res prijateljski, družinski odnos, za vsakega si vzamemo čas, in mu nudimo, karkoli že potrebuje. Še več ljudi, kot toliko, bi bil enostavno prevelik zalogaj za vse,« pove Gavranič in doda, da bi - če bi bilo to mogoče - z lahkoto zapolnili pet tisoč mest.
Tisti, ki so se želeli pohoda udeležiti, pa niso dobili mesta, se lahko prijavijo na čakalno listo, saj se vsako leto zgodi tudi kakšna bolezen ali poškodba pri prijavljenem pohodniku, katerega potem lahko nadomesti tisti, ki je prijavljen na čakalno listo.
Mednarodna prepoznavnost
Pohod po medvedovih stopinjah sega tudi izven slovenskih meja. Kljub temu da še vedno veliko večino pohodnikov predstavljajo Slovenci, je, kot pravi Gavranič, vedno več zanimanja tudi v tujini.
»Nekatera podjetja zakupijo več kart, ki jih nato razširijo sodelavcem v tujini, tako imamo recimo na račun podjetja Yaskawa pogosto tudi denimo goste z Japonske.«
Ne ravno pošteno, pa vendar …
Vsako leto se zgodi, da se pohodniki, ki niso imeli sreče s prijavo, kljub temu odpravijo na pohod. Organizator pove, da to sicer ni ravno najboljša ideja že zaradi vidika varnosti, da pa v primeru kakršnih koli težav poskrbijo tudi za vse tiste, ki se pohoda udeležijo »na črno«.
»Gre za javno gozdno učno pot in seveda nikomur ne moremo niti ne želimo preprečiti, da se po njej odpravi - četudi na dan organiziranega pohoda.
Vedno, če do česar koli pride, poskrbimo tudi za njih. Se je že zgodilo, da smo jih na cilj pripeljali z avtobusom, tudi njim brezplačno priskrbimo vodo, edino, česar ne dobijo so majice, nogavice in hrana.
Torej, takšna udeležba na pohodu ni ravno poštena do tistih, ki so zanj plačali, pa vendar, preprečimo ga ne nikomur,« pove Gavranič.
Po njegovih besedah je tudi letos - razumljivo - več prijavljenih na krajši, 36-kilometrski pohod, okoli tisoč pa je tistih, najbolj pogumnih in vzdržljivih, ki se bodo spopadli z ekstremnimi 64 kilometri.
