V lokalnem okolju Kočevja so se pojavile garje, nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča drobna pršica. Preverite, kako se bolezen prenaša, kateri znaki so značilni in kako ukrepati ob sumu na okužbo.
Vrtec Kočevje je starše obvestil o pojavu garij v lokalnem okolju.
Pri tem je pomembno poudariti, da obvestilo govori o pojavu v lokalnem okolju, ne pa o potrjenih primerih med otroki v Vrtcu Kočevje.
Garje so parazitska nalezljiva bolezen kože, ki jo povzroča pršica Sarcoptes scabiei. Pršica vrta rove v zgornjo plast kože, kožne spremembe pa nastanejo kot posledica imunskega odziva nanjo in njene izločke.
Najbolj značilen je močan srbež ponoči
Prvi pomembni znak okužbe je običajno nenaden in izrazit srbež, ki je najmočnejši ponoči oziroma takrat, ko se človek segreje.
Na koži se lahko pojavijo drobne rožnate bunčice, mehurčki, rdečina in opraskanine. Spremembe se najpogosteje pojavijo na mestih, kjer je koža mehka in tanka – med prsti, na notranji strani zapestij, v pregibih komolcev in kolen ter okoli popka.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih so lahko spremembe precej bolj razširjene in se pojavijo tudi na obrazu, vratu, lasišču in ušesih.
Pri osebi, ki se z garjami okuži prvič, se znaki praviloma pojavijo šele od dva do šest tednov po okužbi. Če je človek garje že imel, se lahko pojavijo že v nekaj dneh.
Kako se garje prenašajo?
Garje se prenašajo predvsem z dlje časa trajajočim neposrednim stikom kože z okuženo osebo, denimo pri dolgotrajnem držanju za roke ali spanju v isti postelji.
NIJZ ob tem poudarja, da priložnostni kratki stiki, kot sta rokovanje ali objem, običajno ne predstavljajo tveganja za okužbo. Možen je tudi prenos prek perila, brisač ali posteljnine, vendar je takšen način prenosa manj verjeten pri običajni obliki bolezni.
Posebnost garij je, da lahko okužena oseba bolezen prenaša še preden se pojavijo značilni simptomi.
Kako se garje prenašajo?
Garje se prenašajo predvsem z dlje časa trajajočim neposrednim stikom kože z okuženo osebo, denimo pri dolgotrajnem držanju za roke ali spanju v isti postelji.
NIJZ ob tem poudarja, da priložnostni kratki stiki, kot sta rokovanje ali objem, običajno ne predstavljajo tveganja za okužbo. Možen je tudi prenos prek perila, brisač ali posteljnine, vendar je takšen način prenosa manj verjeten pri običajni obliki bolezni.
Posebnost garij je, da lahko okužena oseba bolezen prenaša še preden se pojavijo značilni simptomi.
Ob sumu čim prej do zdravnika
NIJZ svetuje, da ob sumu na garje čim prej poiščemo zdravniško pomoč. Pomembno je tudi sočasno zdravljenje družinskih članov oziroma drugih tesnih stikov, saj lahko sicer pride do ponovne okužbe.
Po začetku zdravljenja je treba oprati oblačila, brisače in posteljnino, perilo, ki ga ni mogoče oprati, pa NIJZ svetuje shraniti v zaprte plastične vrečke za najmanj 72 ur.
Otroci se lahko po ustrezno izvedenem zdravljenju vrnejo v skupinsko varstvo.
