HVALA ZA VAŠ PRISPEVEK, po motivih Poti v Wigan Georgea Orwella

Režija: Bor Ravbar

Avtorja besedila: Varja Hrvatin, Bor Ravbar

V predstavi so uporabljeni fragmenti besedila po delu: George Orwell: Pot v Wigan, prevod Tina Mahkota, Beletrina, 2013

Dramaturgija: Varja Hrvatin

Igrajo: Gašper Lovrec, Rok Kravanja , Filip Štepec, Damjana Černe, Diana Kolenc

Scenografija: Živa Brglez

Kostumografija: Nina Čehovin

Glasba: Vid Greganović

Oblikovanje odrskega giba: Ivan Peternelj

Oblikovanje svetlobe in videa: Domen Lušin

Produkcijska ekipa Anton Podbevšek Teatra

Produkcija: Anton Podbevšek Teater

Koprodukcija: Gledališče Glej

Zahvala: Urša Vidic

δ {O predstavi}

Uprizoritev Hvala za vaš prispevek se vsebinsko in idejno naslanja na Pot v Wigan (Road to Wigan Pier) Georgea Orwella. Prvi del knjige obsega sociološko raziskavo življenja, dela in organiziranja delavcev na severu Anglije, predvsem v mestih Wigan in Sheffield. Orwell opisuje življenjske razmere, bedo, bolezni in načine izkoriščanja, ki so značilni za industrijsko razvit angleški sever ter načine, kako se s tem soočajo izkoriščani delavci. Zelo jasno prevprašuje lastno meščansko pozicijo, ki jo prinaša njegovo poreklo iz srednjega razreda in skoznjo tudi njegov lasten pogled na bedo in ljudi, ki jih opisuje. Ponekod s kritično distanco, drugod pa z nekoliko manj distance, se Orwell postavlja direktno v središče dogajanja, da bi lažje razumel strukturno pozicijo, ki mu je, kot predstavniku srednjega razreda, tuja.

Uprizoritev Hvala za vaš prispevek razpira vprašanja o poziciji javne osebe – intelektualca, raziskovalnega novinarja, raziskovalca, znanstvenika, publicista, esejista, umetnika, režiserja, igralca, pisatelja itd. – v sodobni družbi. Avtorska ekipa uprizoritve stoji na stališču, da je nujno v javnem prostoru govoriti o delavstvu, o razrednem boju ter o ideoloških in represivnih aparatih države na poglobljen in vključujoč način. Danes je to še toliko bolj važno zaradi vseh sredstev, ki jih vladajoči razred uporablja za zatiranje tovrstne debate in preusmerjanja pozornosti. Vendar je zgolj odločitev, da bomo o tem govorili in imeli stališče, šele začetek procesa. V središčno točko uprizoritve postavljamo vprašanje, kako danes javno govoriti o delavskem razredu, ga uprizarjati ali celo upodabljati, ne da ga izrabljamo ali fetišiziramo?

Pri uprizoritvi ne gre za potapljanje v Orwellov čas, temveč za razprtje vprašanj o današnjem času, ki na žalost še zmeraj obsega vse svetove, ki jih Orwell opisuje, le da so ti geografsko razpršeni in na določenih področjih popolnoma izginili iz zahodnih držav (če Orwell vzpostavi razliko med meščanskim in »poženščenim« jugom Anglije in industrijsko-delavskim severom Anglije, bi lahko danes govorili o Zahodu in globalnem Jugu, o napetosti med G7 in BRICS in med »razvitim« in »nerazvitim« svetom). Uprizoritev bo sledila principom Brechtove gledališke dediščine skozi delavniški princip (Werkstadt) in se bo predvsem osredotočala na informiranost igralca in aktivnost gledalca. Vse to z namenom, da pri gledalcu utrdimo tezo uprizoritve, ki je to, da se beda delavskega razreda, h kateri kot potrošniki v zahodnem svetu prispevamo prav vsi, ne dogaja nekje daleč, temveč je to tukaj in zdaj prisotno povsod okoli nas in lahko na to tudi mi vplivamo.