Banke še niso odporne na nevarnosti umetne inteligence.
Slovenski bančni sistem je stabilen in odporen, banke so dobro kapitalizirane in zelo dobičkonosne. Banka Slovenije v jesenskem poročilu o finančni stabilnosti vseeno opozarja, da se negotovost v svetu povečuje: vojne, trgovinski spori, dražji državni dolg in kibernetski napadi bi lahko hitro prišli tudi do nas.
Tveganja večinoma zmerna, dve povišani
Banka Slovenije v poročilu, ki ga objavi dvakrat na leto, oceni, kako velika so tveganja za finančni sistem. Tokrat jih večino ocenjuje kot nizka ali zmerna, s stabilnimi obeti. Izstopata dve: tveganja, ki izhajajo iz razmer v svetu in gospodarstvu, ter tveganja, povezana z informacijsko tehnologijo. Obe sta povišani in naraščata.
»Raven sistemskih tveganj ostaja zmerna, z izjemo makrofinančnih tveganj in tveganj, povezanih z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki so še naprej povišana,« je v uvodu poročila zapisala viceguvernerka Tina Žumer.
Edina izboljšava je pri kreditnem tveganju, pri katerem je centralna banka obete popravila v stabilne. Kakovost posojil se v prvi polovici leta kljub zahtevnim razmeram ni poslabšala.
Kaj skrbi centralno banko
Največ negotovosti prinaša svet. Vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu se nadaljujeta, trgovinski spori se ne umirijo, cene energije ostajajo visoke. Evropska centralna banka je letos obrestne mere dvakrat zvišala, junija in septembra. Donosnosti ameriških in nemških državnih obveznic so septembra dosegle večletne vrhove, razlike do nemških obveznic pa se večajo tudi pri Sloveniji. Zadolževanje držav se tako draži, kar ob omejenem prostoru v javnih financah povečuje tveganja.
Banka Slovenije med ranljivostmi omenja tudi morebitno korekcijo na finančnih trgih, zlasti če bi se pričakovanja o učinkih umetne inteligence izkazala za pretirana. Njen model za zgodnje opozarjanje je v začetku marca, ob izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu, za nekaj dni presegel prag, ki nakazuje večjo verjetnost finančne krize. Zdaj je ocenjena verjetnost krize v naslednjem letu le tri odstotke.
Domače gospodarstvo se drži dobro. Bruto domači proizvod je v drugem četrtletju zrasel za pet odstotkov, kar je precej nad povprečjem evrskega območja, Urad za makroekonomske analize in razvoj za letos napoveduje 3,8-odstotno rast. Inflacija ostaja povišana in je septembra znašala 3,7 odstotka.
Banke dobro kapitalizirane
Odpornost bank Banka Slovenije ocenjuje kot visoko. Kapitalska ustreznost je junija znašala 20,1 odstotka, kar je nekoliko manj kot konec lanskega leta, a še vedno več kot v povprečju evrskega območja. Znižala se je predvsem zato, ker banke hitro povečujejo posojila, zlasti stanovanjska.
Banke so v prvem polletju ustvarile 620 milijonov evrov dobička pred davki, skoraj enako kot lani. Donos na kapital je bil 18-odstoten, skoraj dvakrat višji od dolgoletnega povprečja. Visok dobiček izhaja predvsem iz poceni virov: večina prihrankov je na računih, za katere banke ne plačujejo skoraj nič, zato so imele slovenske banke lani najvišjo obrestno maržo v evrskem območju. Za oslabitve in rezervacije so banke letos namenile dvakrat in pol več kot lani.
Likvidnost ostaja visoka, čeprav se je nekoliko zmanjšala. Banke so del denarja, ki so ga imele na računih pri centralni banki, preusmerile v posojila in državne obveznice. Banka Slovenije opozarja, da gotovina in sredstva pri centralni banki zato ne zadostujejo več za pokritje vseh predvidenih neto odlivov, likvidna sredstva pa so zdaj večinoma državne obveznice, ki bi jih morale banke v primeru nenadnih potreb prodati.
Prihranki na računih: prednost in tveganje
Banke se skoraj v celoti financirajo z vlogami prebivalstva in podjetij. Kar 82 odstotkov vseh vlog je na vpogled, največ po letu 2023, varčevalci pa ostajajo večinoma pasivni. To bankam zagotavlja poceni vire, a jih dela občutljive na nenadne odlive, ki jih digitalno bančništvo še olajša. »Stabilno domače varčevanje postaja eden ključnih dejavnikov finančne stabilnosti. K temu lahko aktivno prispevajo tudi banke z ustreznim obrestovanjem vezanih vlog,« piše viceguvernerka.
Centralna banka opaža, da del varčevalcev in podjetij od leta 2024 prihranke nalaga pri bankah v drugih državah evrskega območja, kjer so obresti višje.
Slabih posojil malo, težave pri nekaj podjetjih
Delež slabih posojil je ostal pri 1,6 odstotka, kar je blizu najvišje ravni po letu 2021, vendar so težave zgoščene. Štiri podjetja iz predelovalnih dejavnosti imajo več kot polovico vseh slabih posojil podjetij, banke so terjatve do njih prestrukturirale in dodatno zavarovale. Pri prebivalstvu je delež slabih posojil najnižji doslej, k čemur so prispevali nizka brezposelnost, rast plač in visoki socialni transferji.
Banka Slovenije banke vseeno poziva k previdnosti. Če bi se razmere v mednarodni trgovini ali dobavnih verigah poslabšale, bi se to po njenem mnenju hitro poznalo pri podjetjih.
Posojila nebančnemu sektorju rastejo po dobrih deset odstotkov na leto, pri stanovanjskih posojilih se tveganja nabirajo zaradi precenjenih nepremičnin.
Kibernetski napadi vse nevarnejši
Tveganja, povezana z informacijsko tehnologijo, ki jih je centralna banka tokrat razširila s kibernetskih napadov še na tehnične okvare in izpade, ostajajo povišana. Bankam so v prvem polletju največ težav povzročili izpadi sistemov in napake zunanjih izvajalcev, škoda je bila majhna.
Banka Slovenije pa opozarja, da najnaprednejši modeli umetne inteligence, med njimi omenja Claude Mythos podjetja Anthropic, napadalcem olajšajo iskanje ranljivosti, banke pa nanje še niso posebej pripravljene.
Zavarovalnice z več škodami, skladi rastejo
Tudi zunaj bank so razmere ugodne. Zavarovalnice so ohranile visoko kapitalsko ustreznost, a so zaradi več naravnih nesreč izplačale za skoraj polovico več škod kot lani, zato se je njihov dobiček znižal za 4,4 odstotka, na 139 milijonov evrov. Lizinške družbe so sklenile 11 odstotkov več novih poslov, predvsem za vozila.
Delniški trgi so po nemirnem začetku leta dosegli nove vrhove. Slovenski borzni indeks SBI TOP je letos zrasel za skoraj četrtino, več kot ameriški in evropski indeksi. Sredstva domačih vzajemnih skladov so v enem letu zrasla za 35 odstotkov, na 8,7 milijarde evrov.
Ukrepi ostajajo
Banka Slovenije ohranja kapitalske blažilnike, ki jih morajo banke imeti za slabše čase, in omejitve pri kreditiranju prebivalstva. S 1. januarjem 2027 namerava zvišati znesek, ki mora kreditojemalcu ostati po plačilu obroka, s 745 na 840 evrov. »Trenutne razmere zahtevajo stalno pozornost in pripravljenost na hitro ukrepanje vseh deležnikov,« je še zapisala viceguvernerka.
