V Trebnjem rojeni Pavel Golia je na Dolenjskem in v Sloveniji pustil neizbrisen pečat.
Na današnji dan, 15. avgusta 1959, je v Ljubljani umrl Pavel Golia, slovenski pesnik, dramatik in gledališčnik, ki je pomembno zaznamoval kulturno življenje prve polovice 20. stoletja.
Rodil se je 10. aprila 1887 v Trebnjem, mladost pa ga je najprej vodila na vojaško pot.
Služboval je kot častnik v avstro-ogrski vojski, med prvo svetovno vojno prestopil na rusko stran in nekaj časa preživel v Moskvi, kjer je od blizu spoznal gledališče in umetniško ustvarjanje.
Po vrnitvi v domovino se je popolnoma posvetil literaturi in gledališču. Njegova ustvarjalnost je bila raznolika: pisal je poezijo, drame, mladinske igre in prevode.
Med njegovimi najbolj znanimi deli so otroške igre, kot so Petrčkove poslednje sanje, Jurček in Sneguljčica, ki so še dolgo ostale del repertoarja slovenskih gledališč.
V poeziji je pogosto prepletal nežno liriko z modernističnimi in ekspresionističnimi elementi.
Kot dramaturg in kasneje ravnatelj Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je pomembno vplival na razvoj slovenskega gledališča med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Pavel Golia je bil tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V rodnem Trebnjem mu danes posvečajo Goliev dan, knjižnica nosi njegovo ime, v spominski sobi pa so ohranjeni predmeti in dokumenti iz njegovega življenja.
Njegovo delo je pustilo trajen pečat v slovenski književnosti in kulturi, predvsem s poudarkom na otroški dramatiki in ljubezni do gledališča, ki ga je spremljala vse življenje.
Več o spominski sobi Pavla Golie na spletni strani knjižnice.
