Na današnji dan leta 1883 se je rodil pesnik, pisatelj, urednik in režiser Milan Pugelj.
Na današnji dan leta 1883 se je v Novem mestu rodil Milan Pugelj. Pesnik, pisatelj in gledališčnik je svoje šolanje nadaljeval v novomeški gimnaziji, a zaradi spora z ravnateljem šolanje nadaljeval na Sušaku pri Reki.
Še v času šolanja v Novem mestu je skušal obnoviti Zadrugo, Kettejevo društvo. Gimnazije zaradi očeteve smrti in vsega, kar je ta prinesla v smislu pomanjkanja, ni dokončal. Odšel je v Ljubljano.
Svoj čas delovanja je živel v Ljubljani kot pisatelj. V času nemih filmov, ki so nastajali v naši deželi, se je preživljal tudi z igranjem klavirja v kinodvoranah.
Velik pečat je pustil prav v literarnem svetu. Od 1910 do 1921 je bil tajnik Slovenske matice, nekaj časa pa tudi namestnik direktorja ljubljanskega Narodnega gledališča. Istočasno je bil urednik Gledališkega lista Narodnega gledališča v Ljubljani, Slovana in Ljubljanskega zvona.
V omenjenih revijah je objavljal pesmi in prozo, pred tem pa v listih Vrtec in Zvonček, a takrat pod psevdonimi (Rooman Romanov in Ivo Danič). Ko je deloval v gledališču je prevedel in priredil nekaj besedil in celo režiral uprizoritve slednjih (Pigmalion, Pri lepi krčmarici).
Milan Pugelj je dal pobudo za ustanovitev Društva slovenskih književnikov.
Čeprav je pesništvo sčasoma opustil, je pomemben del pripovedništva. V revijah je objavljal novele, povesti in črtice.
Leta 1911 je izdal prvo novelistično zbirko z naslovom Mali ljudje. To je svet nepomembnih uradnikov, likovnikov, literatov, upokojenih profesorjev, nesrečnih zaljubljencev, zločincev in vrste drugih ljudi, ki se v življenju niso uspeli dokopati do posebnega uspeha in nimajo pomembne prihodnosti. Ves ta pisani svet malih ljudi najdemo v knjigi, kjer je zbranih njegovih devet novel.
Sledile so knjige: Ura z angeli (1912), Brez zarje (1912), Mimo ciljev (1914), Zakonci (1916), Črni panter (1920), Naša leta (1920) in Popotniki (1927).
Mali ljudje so bili vseskozi v ospredju njegovega pripovednega sveta. Prihajajo iz intimnih življenj, ranljivih trenutkov in brezupne vsakdanjosti.
Vse to je črpal iz osebnega življenja, saj je kot poklicni pisatelj trpel pomanjkanje. Zaradi slednjega je bolehal za srčno oslabelost, za katero je umrl leta 1929.
Njegova dela, dobršen del literarne zapuščine, korespodenco, fotografije, portrete in spominsko ploščo hranijo v avli Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.
Po njem je poimenovana novomeška Pugljeva ulica.
