Sporna ni razvojna os, temveč način njenega umeščanja.
Civilna iniciativa 3ROS–jug zavrača očitke Dolenjskega razvojnega kluba, da nasprotovanje umeščanju 3. razvojne osi pomeni nasprotovanje razvoju. Kot poudarjajo, gre pri tem za poenostavljeno in zavajajočo razlago, ki kompleksna pravna, prostorska in okoljska vprašanja reducira na navidezen konflikt med razvojem in posamezniki.
V civilni iniciativi opozarjajo, da je takšen pristop strokovno neutemeljen in v nasprotju z načeli pravne države, ki zahtevajo zakonito, pregledno in argumentirano odločanje o posegih v prostor.
Javnosti se projekt po njihovem mnenju znova predstavlja kot nujen razvojni korak, pri čemer pa se zamolči, da je sodišče problematiziralo prav ključne pravne in okoljske podlage projekta ter opozorilo na pomanjkljivosti pri presoji vplivov na okolje in pri izbiri možnih variant ceste.
Po njihovem te pomanjkljivosti niso zgolj formalne, temveč posegajo v zakonitost celotnega postopka umeščanja trase v prostor.
Ob tem v civilni iniciativi ostro obsojajo tudi domnevne poskuse diskreditacije v medijih. Posebej problematično se jim zdi pripisovanje osebnih interesov posameznikom ter navajanje njihovih službenih funkcij v kontekstu, ki po njihovih besedah nima nobene povezave z njihovim zasebnim delovanjem v civilni iniciativi. Takšno ravnanje po njihovem pomeni nedopusten poseg v osebnostne pravice in poskus razvrednotenja legitimnega družbenega angažmaja.
Zavrnjeni so bili tudi očitki o anonimnosti civilne iniciative. V 3ROS–jug poudarjajo, da imajo v upravnih postopkih priznan pravni položaj stranke, o čemer je pristojno ministrstvo odločilo s posebnim sklepom na podlagi gradbene zakonodaje. Za pridobitev tega statusa so morali po njihovih navedbah predložiti formalne izjave z vsemi osebnimi podatki in ustreznimi overitvami, sicer sodelovanje v postopku sploh ne bi bilo mogoče.
Hkrati dodajajo, da sodelovanje v upravnih postopkih ni javna zadeva in da osebni podatki sodelujočih niso namenjeni javni objavi.
Civilna iniciativa kritično ocenjuje tudi spletna orodja in komunikacijo Dolenjskega razvojnega kluba, ki jih označuje kot manipulativne. Namesto argumentirane razprave naj bi po njihovem uporabljali vrednostne oznake, pri čemer prikazi tras ne odražajo aktualne dokumentacije za integralno gradbeno dovoljenje.
Ob tem poudarjajo, da traso, ki jo je podprlo 2600 ljudi, podpirajo tudi sami. Zato predlagajo, da se razprava vrne k strokovnim podlagam, slovenski in evropski okoljski zakonodaji ter veljavnemu državnemu prostorskemu načrtu.
Državni prostorski načrt ne predvideva vzhodne obvoznice
Kot posebej pomembno izpostavljajo določbe državnega prostorskega načrta, sprejetega leta 2012, ki po njihovih besedah jasno ločuje med hitro cesto od Novega mesta do Malin kot delom tretje razvojne osi in zahodno obvoznico Novega mesta kot ločeno prometno ureditvijo.
Iz tega sklepajo, da državni prostorski načrt ne predvideva vzhodne obvoznice v okviru hitre ceste, temveč kot obvoznico določa zahodno rešitev, vključno s priključkom za Revoz.
Prav zato se po njihovem upravičeno postavlja vprašanje, zakaj zahodna obvoznica, ki ji po njihovih navedbah nihče ne nasprotuje, še vedno ni bila izvedena, medtem ko se še naprej vztraja pri rešitvah, ki odpirajo resna strokovna in okoljska vprašanja.
V iniciativi opozarjajo tudi, da pojem »optimizacija« nima podlage v prostorski zakonodaji. Po njihovih navedbah predpisi zahtevajo, da se državni prostorski načrt izdela na podlagi najustreznejše variante, izbrane v postopku celovite primerjalne presoje. Menijo, da v konkretnem primeru takšna presoja ni bila opravljena na način, ki bi omogočal zakonito izbiro trase, kar je po njihovem tudi eden glavnih razlogov za dolgotrajni spor. Naknadno spreminjanje trase brez ustrezne ponovitve postopkov okoljske presoje po njihovem pomeni obid zakonskih zahtev in ogroža zakonitost projekta.
V civilni iniciativi poudarjajo, da ne nasprotujejo razvoju. Nasprotno, zavzemajo se za zakonito, strokovno utemeljeno in dolgoročno vzdržno prometno rešitev, ki bi po njihovem dejansko razbremenila Novo mesto in hkrati zagotovila ustrezno povezavo Bele krajine.
Ob tem izpostavljajo, da že od leta 2008 podpirajo rešitev, po kateri bi bila hitra cesta s tovornim prometom speljana zunaj mesta, skozi krajevno skupnost Mačkovec pa bi bila zgrajena dejanska mestna vzhodna obvoznica z več priključki, kar bi prispevalo k zmanjšanju prometnih zastojev v mestu.
Po njihovem mnenju se pri delu lokalnih in razvojnih struktur že leta ponavlja enak vzorec: namesto da bi opozorili na morebitne kršitve okoljskih predpisov in zahtevali zakonito rešitev, se kot problem predstavlja tiste, ki na nepravilnosti opozarjajo.
V iniciativi menijo, da bi tretja razvojna os zunaj mesta in tudi vzhodna obvoznica lahko bili že zgrajeni, če bi lokalna skupnost in gospodarstvo od države dosledno zahtevala zakonito rešitev. Ob tem dvomijo tudi v trditve, da gradnja tretje razvojne osi iz smeri Bele krajine proti Novemu mestu ni mogoča brez predhodno zgrajenega odseka do Revoza, saj po njihovem za južni del že obstaja drug prostorski načrt.
Na koncu od pristojnih organov zahtevajo dosledno spoštovanje pravnomočnih sodnih odločb in veljavnega pravnega reda ter izvedbo celovite, transparentne in primerjalne presoje vseh variant. Po njihovem lahko le tako pripravljen projekt predstavlja zakonit, legitimen in trajnostno utemeljen razvojni korak v interesu širše skupnosti.
