Kdor doma skrbi za starša, partnerja ali drugega bližnjega, lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobi status oskrbovalca družinskega člana.
Pravica do oskrbovalca družinskega člana je del sistema dolgotrajne oskrbe. Namenjena je družinam, v katerih oseba zaradi težke ali najtežje omejitve samostojnosti potrebuje obsežno pomoč pri vsakdanjem življenju, večji del oskrbe pa je pripravljen prevzeti svojec.
Čeprav se pogosto uporablja izraz nadomestilo, je uradno poimenovanje delno plačilo za izgubljeni dohodek. Delo oskrbovalca ni delovno razmerje, je pa oseba vključena v obvezna socialna zavarovanja.
Kolikšno je plačilo v letu 2026?
Višina plačila je določena glede na minimalno plačo, ki leta 2026 znaša 1481,88 evra bruto.
Oskrbovalec enega upravičenca prejema 1,2-kratnik minimalne plače oziroma 1778,26 evra bruto mesečno. Če ena oseba na istem naslovu skrbi za dva upravičenca, se znesek zviša na 1,8-kratnik minimalne plače, kar pomeni 2667,38 evra bruto na mesec.
Za opravljanje nalog v polovičnem obsegu je določeno plačilo v višini 0,6-kratnika minimalne plače oziroma 889,13 evra bruto.
Vsi navedeni zneski so bruto. Končno neto izplačilo je odvisno od davčne obravnave in drugih okoliščin posameznika, zato ni pri vseh oskrbovalcih enako.
Pravica velja za osebe v 4. in 5. kategoriji
Status ni namenjen vsem, ki doma potrebujejo občasno pomoč. Upravičenec mora biti v uradnem postopku ocenjevanja dolgotrajne oskrbe uvrščen v 4. ali 5. kategorijo.
V 4. kategorijo sodijo osebe s težko omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe, ki pri ocenjevanju dosežejo od 70 do 89,99 točke. Peta kategorija zajema najtežje omejitve in od 90 do 100 točk.
Pri oceni ni odločilna samo diagnoza. Svetovalec ugotavlja, koliko pomoči oseba potrebuje pri gibanju, komunikaciji, samooskrbi, zdravljenju, gospodinjskih opravilih, vsakodnevnih dejavnostih in na drugih življenjskih področjih.
Starost, bolezen ali invalidnost zato same po sebi še ne prinašajo avtomatične pravice.
Kdo lahko postane oskrbovalec?
Oskrbovalec mora biti polnoleten družinski član. To je lahko zakonec oziroma zunajzakonski partner, sin ali hči, partnerjev otrok, starš, brat, sestra, vnuk, vnukinja, stari starš ali določena oseba v svaštvu.
Pomemben pogoj je skupno bivanje. Oskrbovalec mora imeti na istem naslovu kot upravičenec prijavljeno stalno ali začasno prebivališče ter tam tudi dejansko živeti.
Kandidat mora biti psihofizično sposoben za izvajanje oskrbe, izpolnjevati zahteve glede nekaznovanosti in opraviti predpisano osnovno usposabljanje. Če usposabljanja ob začetku še ni opravil, ga mora praviloma dokončati v določenem roku.
Ali je treba zapustiti zaposlitev?
Oseba mora pred začetkom izvajanja nalog praviloma izstopiti s trga dela. Sistem je namenjen tistim, ki zaradi zahtevne in obsežne skrbi za bližnjega ne morejo več nadaljevati običajne zaposlitve v polnem obsegu.
Posebna ureditev velja, kadar ima en upravičenec dva oskrbovalca. Oba morata biti v tem primeru zaposlena za polovični delovni čas, oskrbovalske naloge pa si razdelita v ustreznem deležu.
Pred odpovedjo zaposlitve je zato treba preveriti, ali so pogoji za priznanje pravice res izpolnjeni. Neustrezen vrstni red korakov lahko družino privede v finančno neugoden položaj.
Socialna zavarovanja in 21 dni odsotnosti
Poleg delnega plačila za izgubljeni dohodek je oskrbovalec vključen v obvezna socialna zavarovanja. Med njimi so pokojninsko in invalidsko, zdravstveno ter druga zakonsko določena zavarovanja.
Obdobje izvajanja oskrbe zato ni čas brez urejene socialne varnosti.
Oskrbovalcu pripada tudi do 21 dni načrtovane odsotnosti v posameznem koledarskem letu. Uporabniku je treba v tem času zagotoviti nadomestno oskrbo, mesečno plačilo oskrbovalca pa ostane nespremenjeno.
Oskrbovalec je lahko tudi upokojenec
Status lahko pod predpisanimi pogoji pridobi tudi upokojena oseba. Ob delnem plačilu za izgubljeni dohodek lahko prejema še del starostne pokojnine.
Po veljavnih pravilih gre praviloma za 40 odstotkov pokojnine, po treh letih pa za 20 odstotkov. Upokojenec mora za izplačevanje tega dela pokojnine pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vložiti posebno zahtevo.
Ta možnost je lahko pomembna zlasti za upokojenega zakonca, ki vsak dan skrbi za partnerja z velikimi potrebami po pomoči.
Kako se vloži vloga?
Postopek se začne pri pristojnem centru za socialno delo oziroma na njegovi vstopni točki za dolgotrajno oskrbo. Vlogo je mogoče oddati osebno, po elektronski poti ali po pošti.
Vstopna točka najprej preveri osnovne pogoje, nato pa se svetovalec dogovori za obisk na domu. Tam oceni samostojnost osebe in obseg pomoči, ki jo potrebuje.
Na podlagi ocene je vlagatelj razvrščen v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe, center za socialno delo pa izda odločbo. Če je oseba uvrščena v 4. ali 5. kategorijo in izbrani oskrbovalec izpolnjuje pogoje, se postopek za izvajanje pravice lahko nadaljuje.
Pripravi se tudi osebni načrt, v katerem so zapisane storitve in naloge, ki jih mora oskrbovalec zagotavljati uporabniku.
O opravljenih nalogah je treba poročati
Oskrbovalec plačila ne prejema zgolj zato, ker prebiva z bolnim ali starejšim svojcem. Oskrbo mora izvajati skladno z osebnim načrtom.
Koordinatorju dolgotrajne oskrbe mora vsak mesec poročati o opravljenih storitvah, morebitnih posebnostih in načinu ukrepanja.
Pristojnim mora pravočasno sporočiti tudi spremembe, kot sta drugačno zdravstveno stanje uporabnika ali spremenjena življenjska situacija oskrbovalca.
Kaj se zgodi med hospitalizacijo?
Namestitev uporabnika v bolnišnico ali drugo ustrezno ustanovo ne pomeni nujno takojšnje ustavitve plačila. Po veljavni ureditvi lahko oskrbovalec delno plačilo v nespremenjeni višini prejema največ tri mesece od začetka namestitve.
O spremembi mora obvestiti koordinatorja dolgotrajne oskrbe. Če je uporabnik odsoten dlje, se lahko njegov status oziroma pravice obravnavajo drugače.
Plačilo po smrti upravičenca
Če pravica preneha zaradi smrti uporabnika, zakon oskrbovalcu zagotavlja prehodno varnost. Delno plačilo za izgubljeni dohodek in vključenost v obvezna socialna zavarovanja obdrži še 30 dni po uporabnikovi smrti.
Oskrbovalec je zaradi prevzema oskrbe pogosto zapustil zaposlitev, zato mu to obdobje omogoča nekaj časa za ureditev novega položaja.
Plačilo oskrbovalca ni enako denarnemu prejemku
Delnega plačila za izgubljeni dohodek ne gre zamenjevati z denarnim prejemkom. Slednjega glede na svojo kategorijo prejema upravičenec do dolgotrajne oskrbe. Leta 2026 znaša od 91 evrov v 1. kategoriji do 504 evrov v 5. kategoriji.
Plačilo oskrbovalca pa pripada osebi, ki je bila uradno izbrana za izvajanje oskrbe in izpolnjuje vse pogoje. Pri skrbi za enega upravičenca znaša 1,2-kratnik minimalne plače.
Pri izbiri pravice je treba upoštevati celotne razmere v družini. Status oskrbovalca je lahko pomembna rešitev, kadar nekdo zaradi vsakodnevne zahtevne oskrbe opusti delo. Če svojci pomoč uredijo drugače, je lahko ustreznejša druga oblika dolgotrajne oskrbe.
Pred odpovedjo zaposlitve je zato smiselno najprej stopiti v stik s pristojnim centrom za socialno delo in preveriti uporabo pravil v konkretnem primeru. Poleg mesečnega zneska je treba upoštevati tudi zaposlitev, prispevke, pokojninsko dobo, obveznosti oskrbovalca in dolgoročno varnost družine.
