Leto po smrti pripadnika Slovenske vojske razkrita pomanjkljivost nujne medicinske pomoči

Včeraj smo objavili objavo dispečerja, ki je javnosti razkril ozadje smrti pripadnika Slovenske vojske, danes je v fokusu odgovor helikopterske nujne medicinske pomoči.

Spomnimo, sredi januarja lani, je zdravstveni dispečer pozno zvečer zaradi težkega dihanja prejel klic moškega v petdesetih letih, pripadnika Slovenske vojske. 

»Pred časom sem, kot zdravstveni dispečer, sprejel klic s Kočevskega. Bilo je ponoči, okoli 22. ure. Razlog: težko dihanje. Klicali so svojci, ki niso bili na kraju. Takoj po prejemu klica je bila izvedena aktivacija Nujne medicinske pomoči Kočevje, ki do kraja (skupaj z aktivacijo) potrebuje okoli 18 minut (nujna vožnja ne predstavlja bistvene prednosti v nočnem času na ovinkasti na lokalni cesti),« je v objavi v Facebook skupini Slovenski namenski reševalni helikopter zapisal zdravstveni dispečer, ki je sprejel klic.

Pojasnil je, da gre za nujni primer, pripadnika Slovenske vojske, in prosil za dvig helikopterja, saj bo ekipa Nujne medicinske pomoči Kočevje do Ljubljane potrebovala dobro uro vožnje.

V odgovor je prejel: »Let v nočnem času, izven časa delovanja enote helikopterske nujne medicinske pomoči ni mogoč, čas delovanja pa je 'v svetlem delu dneva'. Ljudje ponoči nimajo urgentnih zdravstvenih stanj!«

Dvajset minut kasneje je bil s strani ekipe obveščen, da je moški umrl. V objavi tako zapiše: »Sistem, za katerega je delal, ga je pustil na cedilu! Pacient je umrl, medtem ko sva bila na zvezi, pred svojo ženo in stanovsko kolegico.«

Prejeli smo tudi odgovor Zdravstvenega doma Kočevje, ki se je preko nujne medicinske pomoči odzvalo na klic.

Direktor Emil Kuduzović pravi, »da se vsebina nanaša na problematiko organizacije in delovanja helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji. 

Pristojna institucija za obravnavo tovrstnih vprašanj je Osnovno zdravstvo Gorenjske, ki je odgovorno za organizacijo in kadrovsko pokritost ekip. Poleg tega je pri tej temi pomembna tudi vloga Generalštaba Slovenske vojske. «

O zadevi smo povprašali ekipo helikopterske nujne medicinske pomoči.

»V konkretnem primeru ekipe Helikopterske nujne medicinske pomoči Brnik, ki pokriva področje Kočevja, ni bilo mogoče aktivirati, ker je ponoči ni v bazi na Brniku,« so nam odgovorili.

Dodali so, »da aktivacija helikopterja Slovenske vojske, ki jo je želel aktivirati dispečer DCZ mimo ustaljenih protokolov, ni mogoča, saj helikopter za potrebe HNMP ne poleti brez medicinske posadke«.

»Njena prisotnost je nujna za dodatno oskrbo pacienta na kraju dogodka in izvajanje nujnih ukrepov ter nadzor življenjskih funkcij med poletom v bolnišnico,« so dodali.

Tudi sami se zavedajo pomanjkljivosti, saj že več let vztrajajo pri tem, da bi enota HNMP Brnik delovni čas podaljšala vsaj od sončnega vzhoda do sončnega zhoda oziroma zagotovila delovanje HNMP 24 ur dnevno. 

Pojasnjujejo, da do uresničitve ideje ni prišlo zaradi številnih razlogov, ki so na strani helikopterskega prevoznika.

»Enoti HNMP Brnik in Maribor delujeta v vidnem delu dneva, poleti najdlje od 8:00-20:00, v zimski polovici leta se delovni čas prilagaja sončnemu zahodu,« so nam pojasnili. »Ekipo HNMP aktivira dispečer DCZ v delovnem času, ko je ekipa HNMP v bazi, izven delovnega časa ekipa HNMP nima stanja pripravljenosti. 

V kolikor pride do aktivacije HNMP ob koncu delovnega časa,  ekipa izvede intervencijo tudi po delovnem času, če je na mestu dogodka še zadostna vidljivost. O pogojih izvedbe intervencije se odloča pilot helikopterja,« so dodali.