Že na prvi šolski dan je bil sedemletni deček deležen žaljivih komentarjev zaradi svojega porekla.
Že na prvi šolski dan je na novomeški Osnovni šoli Šmihel prišlo do neljubega dogodka. Nad dečkom, ki se je začel pridruževati skupini drugega razreda, so se otroci v pričo njegove matere pritoževali in dejali, da ga nočejo v skupini. Razlog? Ker je romskega porekla.
Dečkova mati se sprašuje, kakšni so današnji časi, če razliko delajo že otroci
»Ali je normalno, da otroci že pri sedmih letih delajo razliko?« se je vprašala njegova mama.
Prosili smo jo za izjavo, v kateri je med drugim dejala: »Sama sem hodila na to šolo, lahko povem, da česa takega nisem bila nikoli deležna. Kakšni so ti časi?«
»Ne morejo biti v redu, če to doživljajo že v prvem, drugem in tretjem razredu,« je izpostavila. Pri tem pa je dodala: »Nismo si sami izbirali porekla in za dejanja drugih ne moremo odgovarjati vsi. Nasploh pa ne otroci.«
Še isti dan je zahtevala pojasnilo razredničarke. V prihodnosti naj bi bil urejen sestanek, sama pa se bo potrudila, da ne bo več tako.
»Zahtevala sem, da bi čimprej naredila sestanek s starši, ker je očitno, da so zgled otrokom,« nam je po prvem šolskem dnevu pojasnila mati.
O postopku šole smo povprašali ravnateljico Osnovne šole Šmihel
»Vsako obliko žaljivega, ponižujočega ali neprimernega vedenja jemljemo resno in jo, kadar smo o njej obveščeni, tudi ustrezno obravnavamo,« nam je pojasnila ravnateljica Romana Šarec Rojc.
Izpostavila je, da si šola prizadeva za varno, vključujoče in spoštljivo okolje za vse učence, ne glede na njihovo poreklo, narodnost, kulturo ali druge osebne okoliščine.
Pojasnila nam je, da se je dogodek zgodil pred začetkom pouka na prvi šolski dan, ko so se učenci zbirali na zbirnem mestu.
»Strokovni delavci šole o dogodku takrat niso bili obveščeni, zato nanj tudi niso mogli neposredno reagirati. Šola je za dogodek izvedela naknadno, preko objav na družbenih omrežjih, razredničarka pa iz spletnih objav. Takoj ko smo bili z dogodkom seznanjeni, smo se nanj odzvali,« je razložila.
Mama potrdila, da težav za zdaj ni bilo
Razredničarka se je naslednji dan z učenci pogovorila o dogodku, primernem načinu komunikacije, odnosih med sošolci in spoštovanju različnosti, opravljen pa je bil tudi pogovor s starši. Mati nam je potrdila, da težav od takrat ni bilo, tematika pa bo izpostavljena tudi na naslednjem roditeljskem sestanku.
Ravnateljica šole je ob tem dejala: »Pri obravnavi tovrstnih dogodkov je pomembno, da se preverijo okoliščine in prisluhne vsem vpletenim. Pri učencih drugega razreda je treba upoštevati tudi njihovo razvojno stopnjo, saj otroci pri tej starosti posameznih besed, dejanj in njihovih posledic še ne razumejo vedno tako kot odrasli.«
Dodala je: »To ne pomeni, da je neprimerno vedenje sprejemljivo, temveč da je pri mlajših učencih ključnega pomena vzgojni pristop, pogovor, razvijanje empatije, spoštovanja in odgovornosti ter nadaljnje spremljanje odnosov med učenci.«
Sistematičnega pojava zbadanja romskih učencev ne zaznavajo
Dogodek je sicer sledil razburjenju staršev, da so učence razdelili v več skupin prav zaradi romskih učencev. Tudi o tem smo takrat povprašali ravnateljico, ki nam je pojasnila ozadje. Tokrat pa smo se lahko še nekoliko bolje posvetili romskemu vprašanju na najstarejši novomeški šoli.
»Na šoli ne zaznavamo množičnega oziroma sistematičnega pojava zbadanja romskih učencev,« je pojasnila. Posamezne primere neprimerne komunikacije med učenci obravnavajo ne glede na to, kdo je vanje vključen: »Posameznega dogodka ne želimo posploševati na odnose med vsemi učenci. Naš cilj je graditi šolsko skupnost, v kateri se vsi učenci počutijo sprejete in varne.«
Prisotnost romskih učencev letos 89-odstotna, lani komaj 48-odstotna
Osnovno šolo Šmihel letos obiskuje 383 učencev, od tega je 46 učencev romske skupnosti.
»Veseli nas pomemben napredek pri obiskovanju pouka, saj trenutna prisotnost romskih učencev znaša 89 odstotkov, medtem ko je bila v lanskem šolskem letu 47,85 odstotka,« je ponosno izpostavila napredek. To v šoli razumejo kot pomemben pokazatelj izboljšanja sodelovanja, vključevanja in povezanosti romskih družin s šolo.
Komunikacijo z romskimi učenci in njihovimi starši gradijo na enakih načelih kot komunikacijo z vsem drugimi učenci in starši: »Na spoštovanju, zaupanju, odprtem dialogu in sodelovanju.«
Pri tem je dodala, da si pri zahtevnejših situacijah želijo, da bi se starši na šolo obrnili čim prej, »saj lahko tako dogodek preverimo, prisluhnemo vsem vpletenim in se odzovemo strokovno ter pravočasno.« Za pogovor in reševanje morebitnih težav so jim na voljo razredničarke, svetovalna služba in vodstvo šole.
»Naš skupni cilj mora biti dobrobit otrok,« nam je povedala ravnateljica Romana Šarec Rojc.
»Zato si želimo, da se morebitne težave rešujejo predvsem z neposrednim dialogom in sodelovanjem med starši in šolo, saj lahko na ta način najbolje zaščitimo otroke, preprečimo nesporazume in skupaj poiščemo ustrezne rešitve,« je dodala in zaključila, da bo šola tudi v prihodnje dosledno skrbela za spoštljive odnose, enake možnosti ter varno in spodbudno okolje za prav vsakega učenca.
