Za nami najbolj vroče poletje v zgodovini meritev, drugo najvišjo temperaturo izmerili prav na Dolenjskem. Kje in koliko?

Avgust postal najtoplejši mesec od začetka primerljivih meritev.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje so potegnili črto pod letošnjim poletjem. Njegova rdeča nit so bili rekordi, saj so izjemne razmere zaznamovale temperature zraka, trajanje sončnega obsevanja, vročinske valove, temperature voda in kmetijsko sušo.

Najbolj vroče poletje doslej

Klimatolog Gregor Vertačnik je povedal, da je bilo letošnje poletje v Sloveniji rekordno vroče. Glede na dolgoletno povprečje med letoma 1991 in 2020 je bilo za približno 2,8 stopinje Celzija toplejše, s čimer je nekoliko preseglo do zdaj rekordni poletji 2003 in 2024.

Odklon je bil še večji pri najvišjih dnevnih temperaturah. Popoldnevi so bili za približno 3,6 stopinje toplejši od dolgoletnega povprečja, odklon najnižjih temperatur pa je znašal 1,9 stopinje Celzija.

»Letošnje poletje je bilo v Sloveniji rekordno vroče.«

Poletje sta najbolj zaznamovala dva izrazito dolga vročinska valova. Prvi je nastopil konec junija, ko so 29. junija v Podnanosu izmerili 38,7 stopinje Celzija, kar je nov slovenski junijski rekord.

Po nekoliko hladnejšem obdobju je izrazitejša ohladitev sledila v drugi polovici julija, nato pa se je hitro začel nov vročinski val.

Ta je bil najmočnejši v letošnjem poletju in je trajal do sredine avgusta.

Na nekaterih merilnih mestih se je temperatura devet ali celo deset dni zapored povzpela nad 35 stopinj Celzija. Rekordno je bilo tudi trajanje celotnega vročinskega vala, ki je ponekod vztrajal 20 ali 21 dni.

Na Obali 40,1

Najvišjo temperaturo letošnjega poletja so 2. avgusta izmerili na postaji Koper Markovec, kjer se je živo srebro povzpelo na 40,1 stopinje Celzija. Dva dni pozneje so v Marinči vasi na Dolenjskem izmerili 39,6 stopinje.

Vertačnik je pojasnil, da gre za izjemno visoke temperature, ki pa niso presegle absolutnega slovenskega rekorda. Ta ostaja 40,8 stopinje Celzija, kolikor so 8. avgusta 2013 izmerili na letališču Cerklje ob Krki.

V številnih drugih delih Evrope so v obeh vročinskih valovih padli absolutni temperaturni rekordi. Nove državne rekorde so med drugim dosegli v Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Poljskem in v Nemčiji, temperature pa so se ponekod povzpele do 41 ali celo 42 stopinj Celzija.

Težišče vročine je bilo sicer nekoliko severneje oziroma vzhodneje od Slovenije, v začetku junija pa tudi v zahodni Evropi. Posebej vroče je bilo v Franciji, kjer so izmerili do 45 stopinj Celzija.

Avgust najtoplejši mesec od leta 1950

Po 20. avgustu so padavine prinesle nekoliko izrazitejšo ohladitev in temperature so se približale dolgoletnemu povprečju. Kljub temu se je avgust končal z izjemno visoko povprečno temperaturo.

»Avgust je bil z odklonom 3,7 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem najtoplejši avgust in tudi absolutno najtoplejši mesec od začetka primerljivih meritev v Sloveniji, to je od leta 1950 naprej.«

Vsi trije poletni meseci so se uvrstili med pet najtoplejših v merilnem nizu, zato je nenavadno visoka temperatura vztrajala skozi celotno poletje. Najbolj je izstopal avgust, julij pa je bil četrti najbolj suh doslej. Junij in avgust sta bila tudi peta najbolj sončna doslej.

Najbolj sončno poletje doslej

Padavinske razmere po besedah Vertačnika na ravni celotnega poletja niso bile tako ekstremne kot temperaturne. Poletje je bilo na ravni države približno sedmo najbolj suho v zadnjih 77 letih, vendar so bile regionalne razlike velike.

V zahodnem delu Slovenije, predvsem od Vipavske doline proti Ljubljanski kotlini, je bilo poletje marsikje običajno namočeno. Na jugovzhodu Slovenije pa so ponekod zabeležili najbolj suho poletje doslej, saj je padla manj kot polovica običajne poletne količine padavin.

K suši so poleg pomanjkanja padavin sredi poletja prispevale tudi visoke temperature in veliko sončnega obsevanja.

»Poletje je bilo na državni ravni najbolj sončno doslej. Sonca je bilo približno 18 odstotkov več, kot ga je običajno.«

Glede na dolgoletno povprečje je bilo še posebej sončno v gorskem svetu.

Rekordno visoke temperature nekaterih rek in jezer

Hidrolog Janez Polajnar je pojasnil, da so se letošnje sušne razmere na površinskih in podzemnih vodah začele že spomladi, se julija stopnjevale in avgusta dosegle vrhunec.

Čeprav niso bile ekstremne, so bile zaradi povezave med pomanjkanjem padavin in visokimi temperaturami nekaj posebnega. Nizkovodne razmere na površinskih vodah se uvrščajo med tri do štiri najbolj intenzivne v zadnjih 45 letih, sušne razmere na podzemnih vodah pa na šesto mesto v istem obdobju.

»Posebnost letošnjih sušnih razmer je bila, da so se združile z izjemno visokimi temperaturami, zato so bile ponekod rekordno visoke tudi temperature rek.«

Na nekaterih rekah v Pomurju je temperatura presegla 31 stopinj Celzija, na spodnji Savi pa 30 stopinj.

Blejsko in Bohinjsko jezero sta 30. junija dosegla temperaturni rekord pri približno 28 stopinjah Celzija. Istega dne je temperatura morja dosegla 30,2 stopinje. Absolutni rekord morja ni bil presežen, saj ta ostaja pri 31,1 stopinje Celzija, izmerjene leta 2010.

Mura in Drava rekordno malo vodnati

Količine podzemne vode so se vztrajno zmanjševale, vendar ekstremno nizkih gladin niso zabeležili. Izjemno oziroma zelo sušne razmere so beležili predvsem na Koroškem, v Podravju, spodnji Savinjski dolini, spodnjem Posavju, na Notranjskem in Dolenjskem.

Pri površinskih vodah so po nizki vodnatosti izstopali Dolenjska, Kočevsko, spodnjesavsko območje, Pomurje in Podravje.

Na Muri so julija zabeležili rekordno nizek pretok, rekordno malo vodnata pa je bila tudi Drava. Na drugih rekah so beležili ene najnižjih poletnih vodnatosti v zadnjih 45 letih, čeprav te niso bile rekordno nizke.

Za izboljšanje razmer bi potrebovali dolgotrajnejše padavine

Občasne padavine v zadnjih dneh in pričakovani dež v prihodnjem tednu po Polajnarjevih besedah nizkovodnih razmer ne bodo bistveno izboljšali, zlasti ne pri podzemnih vodah.

Za izboljšanje razmer na Gorenjskem bi potrebovali najmanj 100 milimetrov padavin, ki bi se infiltrirale v vodonosnike. To bi pomenilo skoraj še enkrat večjo skupno količino dežja oziroma približno 300 milimetrov padavin.

Na območju plitvih vodonosnikov v vzhodni Sloveniji bi trenutno potrebovali približno 40 milimetrov padavin.

»Ocenjujemo, da bi lahko le običajno jesensko deževje dvignilo gladine podzemnih voda na običajno raven do konca leta, če bo deževje takšno, kot je običajno za jesen.«

Prvi znaki kmetijske suše že januarja

Agrometeorologinja Andreja Sušnik je povedala, da začetki letošnje poletne suše segajo že v zgodnje spomladansko obdobje. O prvih znakih suše v površinskem sloju tal so zaradi slabih zimskih zalog govorili že januarja.

Od sredine marca do sredine junija so na sušomeru zaznali prve sušne razmere, ki so se poleti močno okrepile. V številnih regijah so se prižgali tudi rdeči sušomerni alarmi.

Vzrok je bilo sovpadanje ekstremne vročine in neprimerne razporeditve padavin, kar je povzročilo veliko izhlapevanje iz tal in rastlin.

Posamezne dni je evapotranspiracija presegla pet milimetrov na dan, občasno pa je dosegla celo od sedem do osem milimetrov. Zaradi tako intenzivnega izhlapevanja so se tla hitro posušila tudi po posameznih lokalnih padavinskih dogodkih.

Glede na dolgoletno povprečje so bile poletne stopnje evapotranspiracije še enkrat večje kot običajno. Visoka evapotranspiracija je bila v večjem delu Slovenije prisotna od 30 do 50 dni, zato se je suša razširila v vse regije.

Ponekod bi potrebovali več kot 200 milimetrov dežja

Za izboljšanje razmer na kmetijskih površinah bi predvsem v spodnjem Posavju in Beli krajini potrebovali več kot 200 milimetrov postopnega dežja.

Vzhodni in jugovzhodni del Slovenije se še vedno nista obarvala v ugodnejše stanje. Boljše razmere so v severozahodnem in zahodnem delu države, kjer so v preteklih dneh zabeležili nekaj padavinskih dogodkov, je povedala.

Posledice suše so po besedah Sušnikove vidne na vseh segmentih kmetijske pridelave. Ocene škode še potekajo, saj se vegetacijska sezona ob koncu poletja še ni končala.

»Letošnja suša bo izjemna. Po letu 2000 smo osemkrat zabeležili sušo takšnih razsežnosti, da je država razglasila naravno nesrečo, in letošnje leto se bo uvrstilo med ta leta.«

Po intenzivnosti bo letošnja kmetijska suša najobsežnejša in najintenzivnejša, kar se kaže tudi v gospodarski škodi v kmetijstvu.

Še šest dni poletnih temperatur

Meteorologinja Agencije Republike Slovenije za okolje Katja Kozjek Mihelec je napovedala, da nas kljub začetku meteorološke jeseni čaka še šest dni poletnih temperatur.

Do vključno torka bo vreme večinoma sončno, najvišje dnevne temperature pa se bodo gibale med 28 in 33 stopinjami Celzija.

V petek bo zapihal jugozahodni veter, ki lahko temperature še nekoliko dvigne. V Beli krajini bi se lahko ogrelo do 33 stopinj Celzija, drugod bodo temperature nekoliko nižje.

Podobno topla oziroma vroča bo tudi sobota, ko bo Slovenijo s severa dosegla oslabljena hladna fronta. Večjih padavin ne bo prinesla, se bodo pa popoldne in zvečer predvsem na severu države pojavljale posamezne plohe in nevihte.

Za fronto bo nad Slovenijo dotekala nekoliko manj vroča zračna masa. V nedeljo bodo ob sončnem vremenu temperature v večjem delu države ostale malo pod 30 stopinjami Celzija, na Primorskem pa bo še vedno okoli 30 stopinj.