Upravno sodišče je v sodbi odpravilo gradbeno dovoljenje za izgradnjo južnega dela tretje razvojne osi.
Ko se je že zdelo, da bo tretja razvojna os lahko svojo pot nadaljevala brez težav, je nastopila upravno sodišče, ki je odpravilo gradbeno dovoljenje za prvi odsek južnega dela.
Civilna iniciativa 3ROS – jug se je 3. julija 2023 pritožila na izdano gradbeno dovoljenje za omenjeni odsek, to je od avtocestnega priključka Novo mesto-vzhod do Osredka.
»Tožbi se ugodi in se gradbeno dovoljenje ministrstva za naravne vire in prostor z dne 3. julija 2023 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek,« je v sodbi zapisalo sodišče.
V slednji je prav tako odločilo, da v ponovljenem postopku pri presoji vplivov objekta na okolje ne sme uporabiti Uredbe o mejnih vrednostih hrupa v okolju, ki je že nekaj let neskladna z ustavo.
Če bi bila tožba zavrnjena, bi se lahko postopek nadaljeval z izbiro izvajalca, po manjšem čudežu pa bi lahko dela stekla še letos.
Spomnimo, da je Družba za z avtoceste v Republiki Sloveniji za gradnjo novomeške obvoznice prejela kar 120 milijonov evrov posojila.
Predstavnica Civilne iniciative 3ROS – jug Mateja Jaklič je mnenja, da ministrstvo za naravne vire in prostor ne more izdati novega gradbenega dovoljenja, dokler ne bo sprejeta nova uredba o mejnih vrednostih hrupa v okolju.
Nova klofuta
Na Mestni občini Novo mesto z zaskrbljenostjo spremljajo najnovejši zaplet pri gradnji južnega dela tretje razvojne osi, saj je bilo gradbeno dovoljenje za odsek med vzhodnim novomeškim priključkom in Osredkom ponovno odpravljeno. To pomeni nov odlog že več kot desetletje pričakovanega infrastrukturnega projekta, ki je za jugovzhodno Slovenijo ključnega pomena.
»Gre za 150.000 prebivalcev in najmočnejše gospodarsko okolje v državi, ki ostajajo talci nerazumnih postopkov in parcialnih interesov,« opozarjajo na občini. Po njihovem mnenju je to nov dokaz, da v državi še vedno ni vzpostavljenih učinkovitih mehanizmov za izvedbo razvojnih projektov nacionalnega pomena.
Gradnja odseka je v prostorskem načrtu predvidena že od leta 2012, a se kljub pripravljenosti in soglasju lokalnega okolja nenehno zamika. Medtem ko na nekaterih delih trase civilne iniciative nasprotujejo posegom, za ta odsek po navedbah občine obstaja enoten konsenz za začetek del.
Občina poziva DARS, naj kot investitor zagotovi brezhibno dokumentacijo, ki bo prestala vse pritožbe, vlado pa k vzpostavitvi zakonskega okvira za prednostno obravnavo in preprečevanje zlorab pritožbenih mehanizmov. Obenem pričakujejo nadaljevanje postopkov na drugih odsekih trase, kjer takšnih ovir ni.
»Jugovzhodna Slovenija s svojim izjemnim gospodarstvom, Novo mesto in Bela krajina si to že dolgo zaslužimo,« poudarjajo.
