Novomeški župan Macedoni: »Odgovorne v Ljubljani pogosto vprašam, če je sprejemljivo, da poslušamo streljanje v javnosti«

Za Dolenjskainfo je novomeški župan Gregor Macedoni spregovoril o projektih, ki bodo zaznamovali leto - urejanje na področju prometne infrastrukture in javnih površin, gradnja stanovanj in zagotavljanje kakovosti bivanja v občini. 

Pa tudi kaj se dogaja s tretjo razvojno osjo in regionalnim središčem za zaščito, reševanje in pomoč ter kaj lahko pomeni prihod novih občin v Skupno občinsko upravo občin Dolenjske in Bele krajine.

Pogovor ni minil brez omembe januarskih groženj šolam in romske problematike.

Bi lahko za bralce Dolenjskainfo izpostavili nekaj odmevnih projektov za leto 2025 in nekaj tistih, na katere številni ne bodo tako pozorni?

»V letu 2025 začenjamo nov investicijski cikel, ki je v veliki meri vezan na izvajanje nove evropske perspektive, za izvedbo projektov pa bomo lahko združevali več mehanizmov sofinanciranja. 

Na področju urbanega razvoja in oživljanja mestnega jedra bosta največja projekta prenova Narodnega doma, ki se že izvaja, in ureditev mestne tržnice. 

Pomembno je področje prometa, kjer začenjamo z urejanjem dodatnih vpadnic, tako v smislu urejenih cestišč kot spremljajoče infrastrukture, torej kolesarskih in peš površin. Na Seidlovi cesti prvo fazo del že izvajamo med Cankarjevo ulico in Plavo laguno, v naslednji pa bomo nadaljevali v smeri Ločne in Mačkovca.

Začeli bomo tudi z urejanjem Ljubljanske ceste, kjer so med Bršljinom ter centrom mesta cestni odseki potrebni urejanja. V prvi fazi ureditve bomo med Šmihelskim mostom in odcepom za železniško postajo prenovili cestišče, druga faza pa bo morala verjetno počakati kasnejšo ureditev dvotirne železniške povezave, ki bo prinesla nekaj več površin za širitev in s tem ureditev boljšega cestnega profila s površinami za kolesarje in pešce.«

»Nadaljevali bomo z uspešno stanovanjsko politiko. Zaključujemo z gradnjo 186 najemnih stanovanj v Podbrezniku, zasebni investitor v bližini izvaja tudi gradnjo manjšega stanovanjskega objekta. 

Računamo, da bodo storjeni prvi koraki na področju gradnje javnih najemnih stanovanj tudi na območju Mrzle doline, kjer bomo nekaj stanovanj gradili mestna občina in republiški stanovanjski sklad. 

Konec lanskega leta je zasebni investitor pridobil tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo na območju Novega trga za pošto, torej v preddverju mestnega središča, kjer bodo v spodnjih etažah novega objekta poslovni prostori, v zgornjih pa bivalni. 

V tem pomembnem vstopu v mestno jedro se bodo hkrati uredile prometne površine z dodatnim zavijalnim pasom. Na večletno večje povpraševanje v primerjavi s ponudbo stanovanj na trgu tako na občini odgovarjamo z aktivno stanovanjsko politiko.«

»Računamo, da bomo v prvi polovici leta dokončno potrdili prostorski akt za gradnjo stanovanjske soseske na območju nekdanje tovarne Labod. Investitor bo lahko začel gradnjo šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja, torej ne pred začetkom naslednjega leta. Poteka tudi več drugih projektov, ki sestavljajo našo celovito stanovanjsko strategijo, med katerimi bi izpostavil gradnjo varovanih stanovanj na območju Drske na Šegovi ulici.«

»Pomembni so projekti na področju urejanja javnih površin. Zagotovo bo najbolj izpostavljena ureditev Urbanega parka Loka. 

Gre za območje sedanjega rekreacijskega parka Loka, ki ga želimo v večji meri nadgraditi v odprto javno površino, ki bo dostopna večjemu številu občanov. 

Predvsem na način, da se bodo rekreacijske površine zlile z območjem reke Krke in da občane pripeljemo v stik z eno od naših največjih naravnih prednosti in zanimivosti. Verjamem, da bo za meščane in obiskovalce park opazna dodana vrednost Novega mesta in bo še izboljšal kakovost življenja v mestu.«

»Novo mesto v zadnjih letih zaznamuje izjemna pozitivna demografska slika, kar prinaša dodatne izzive na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva. Temu bomo posvetili nekaj projektov, v kratkem pričakujemo začetek nadgradnje Osnovne šole Šmihel in dozidave vrtca Labod. 

Zaključujemo ureditev dvooddelčnega vrtca v Gabrju, ki bo sprejel 38 malčkov, kar je naš odgovor na uspešno demografsko sliko novomeške občine.«

Poleg omenjenih so napovedani tudi projekti širitve zdravstvenega doma, gradnja oskrbovanih stanovanj, novomeški hospic in drugi. Z gradnjo novih stanovanj in pozitivno demografsko sliko se pojavljajo novi izzivi pri zagotavljanju storitev za vse občane. Se vam zdi, da gre po toliko letih za sočasen razvoj mesta in pravočasne odgovore na potrebe občanov?

»Po desetih letih vodenja novomeške občine lahko rečem, da izvajamo celovito strateško politiko, ki se v marsičem sestavlja, sešteva in pomeni številne pozitivne sinergije. So določene prednosti, ki jih je Novo mesto imelo že v preteklosti, tu izhajam iz izredno uspešnega gospodarstva. 

To so tiste največje prednosti, ki mestu omogočajo, da lahko strateško izvaja projekte za prihodnost. Moramo pa odgovarjati tudi na sprotne izzive in ko govorimo o stanovanjski politiki, je to na nek način odgovor na potrebe sedanjih občanov in priložnost priselitve v naše mesto. 

Ko kreiramo kvalitetno bivalno okolje s številnimi rekreacijskimi in drugimi površinami na prostem, hkrati kreiramo okolje, v katerega se marsikdo rad priseli. 

S kakovostnimi vrtci in šolami ter razvijajočim se visokim šolstvom zagotavljamo okolje, v katerem lahko mnogi odgovorijo na svoje življenjske cilje in ambicije.«

Številni ljudje so mnenja, da je center mesta mrtev oziroma je izgubil dušo. Napovedani prenovi Narodnega doma in tržnica bosta del oživljanja mestnega jedra, pa vseeno, kakšen je vaš odgovor na take besede?

»Novo mesto ima izjemno mestno središče, ki je zaradi dosedanjega truda več generacij ohranilo svojo podobo. Mislim, da so projekti v zadnjem času kvečjemu doprinesli k temu, da ima mestno središče močno izraženo identiteto in dušo. 

Verjetno se kritike nanašajo na obisk mestnega središča in živahnost poslovnega dogajanja. Mestna središča po celem svetu se spreminjajo, kar je v Novem mestu izjemno, pa je, da je le ta postal zelo zaželena destinacija za bivanje. 

Po prenovi Glavnega trga smo namreč zaznali, da se veliko mestnih nepremičnin ureja v nove bivalne prostore. Res pa je, da še ne moremo biti povsem zadovoljni s poslovno ponudbo. Tu smo del globalnih trendov, kjer majhne trgovine, ki so bile v preteklosti priljubljene, težko konkurirajo spletnim trgovinam. 

Po drugi strani se je po prenovi povečala gostinska ponudba. Ker je to največji javni prostor Novega mesta, je Glavni trg prijeten tudi za sprehajalce in druge obiskovalce. 

Seveda bo treba najti nove vsebine, ki bodo primerne za tovrstno okolje. Eden od takih odgovorov je bilo odprtje prodajalne Dobrote Dolenjske v lanskem letu. Menim, da je ponudba kakovostne lokalne hrane za vse obiskovalce s celega sveta nekaj, kar je zaželeno imeti v našem središču.«

»Na občini izvajamo sistemske ukrepe, s katerimi opogumljamo tiste, ki bi želeli vstopiti v mestno središče. V preteklosti smo tako s subvencijami najemnin in sofinanciranjem dogodkov pomagali že številnim zainteresiranim za oživljanje mestnega jedra. 

Težko rečemo, da je poslovno gledano mestno jedro na slabšem kot prej, je pa prav gotovo stanovanjski del hitreje reagiral na naše ukrepe. 

Verjamem, da bomo v prihodnje storili še kakšen korak na področju ponudbe v pritličnih lokalih. Tu bodo svoj del morali narediti tudi lastniki, ki morajo oblikovati aktualno ponudbo za morebitne nove najemnike.

Kar se tiče obiska Glavnega trga kot javnega prostora, verjamem, da je delno tudi od nas meščanov odvisno, kolikokrat ga bomo napolnili in se tu srečevali. To je stvar navade in skupnosti. 

Prostor je velik, res je, da ga lahko povsem napolnijo samo največje prireditve, a vendar sam ugotavljam, da je predvsem v toplejših mesecih na trgu vsak dan prijetno in živahno.«

Povsem drug center je pred dnevi prejel svojo podobo. Govoriva o Regionalnem središču za zaščito, reševanje in pomoč Novo mesto. Nam lahko razkrijete, kdaj bi lahko začeli z nadaljevanjem projekta in kakšna je vrednost investicije glede na izbrani načrt?

»Že pred leti smo začeli intenzivno delati na tem, da bi zagotovili dodatne prostore za naše poklicne gasilce in prostorsko začrtali površine, kjer bi lahko zadostili širšim potrebam regijske zaščite in reševanja. 

Po zahtevnih analizah se je za odlično lokacijo izkazalo območje ob vojašnici v Bršljinu, sama bližina vojašnice pa je zelo pomembna kot del širšega sistema zaščite in reševanja, saj bomo tudi tukaj iskali številne sinergijske učinke. 

Ključen je bil tudi dogovor o skupni investiciji z Upravo za zaščito in reševanje Republike Slovenije, ki bo na eni strani pokrila regijske potrebe sistemov zaščite, reševanja in pomoči ter na druge potrebe naših poklicnih gasilcev. 

Da bodo prostori primerno zasnovani za tako specifičen objekt, smo z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izpeljali arhitekturni natečaj, po zaključku natečaja pa smo dobili bogat nabor številnih rešitev. Izbrali smo lahko najboljšo med njimi, kar na nek način dviga kvaliteto našega mesta.«

»V naslednjem koraku bo naročeno projektiranje. 

V času pripravljanja projektne dokumentacije bomo skušali z Ministrstvom za obrambo in Upravo za zaščito in reševanje priti do potrebnih sredstev, ker bo občina sama težko zagotovila celotno financiranje objekta, tako da računamo na pomoč državnega proračuna in morebitnih evropskih sofinanciranj. 

Trenutno ocena izvedbe zmagovalne rešitve znaša 13 milijonov evrov.«

V Skupno občinsko upravo občin Dolenjske in Bele krajine so bile sprejete nove občine. Kako pomembno je sodelovanje z občinami v regiji?

»Slovenija se je v devetdesetih letih z namenom, da lokalno samoupravo še dodatno približa ljudem, odločila za razdrobitev izhodiščnih občin oziroma za ustanovitev številnih novih, manjših. 

Danes imamo tako 212 občin, kar prinaša izzive zaradi njihovih raznolikosti. Pri številu prebivalcev lahko med najmanjšo in največjo občino govorimo o tisočkratniku razlike in ko ugotovimo, da imata občini s tristo in tristo tisoč prebivalci enake pristojnosti, nam je jasno, da obstajajo neke objektivne razlike, ki jih je treba nasloviti.«

»Država je pred leti pametno prisluhnila pobudam s terena in uvedla ukrep skupnih občinskih uprav kot mehkega združevanja občin pri izvajanju določenih nalog in funkcij. To spodbuja tudi s sofinanciranjem dela plač in materialnih stroškov. Smiselno ga je izkoristiti in pri tem dosegati pozitivne učinke. 

V prvi fazi ustanavljanja skupne občinske uprave smo v Mestni občini Novo mesto zamudili priložnost, da bi okoli sebe povezali tiste, ki so naravno vezani na območje in skupne izzive, saj sta se ustanovili upravi na zahodu in vzhodu meja novomeške občine in nato še v Mirnski dolini. 

Nato smo začeli intenzivno iskati poti, kako se združevati z bližnjimi občinami – prvi je bil poskus povezovanja z občinami na zahodni strani, s sedežem v Dolenjskih Toplicah. 

Do realizacije ni prišlo, se je pa občina Straža držala dogovora in lahko smo začeli skupno zgodbo. 

Le to smo nadgradili s povezavo z občinami Mirnske doline, s čimer je bila okrepljena osrednja os dolenjskih občin. V nadaljevanju so svoj interes izrazile tudi belokranjske občine, kjer smo lahko videli, da je v naših krajih dovolj znanja in kadrov, s katerimi smo jim lahko pristopili na pomoč.

Zadnja širitev je prinesla pristop občin, ki so bile združene v manjši skupni občinski upravi s sedežem v Šentjerneju. Sedaj nas je povezanih že dvanajst občin, na žalost pa je šla občina Trebnje v vmesnem času svojo pot. 

Še vedno obstaja izziv, da se priključijo še tri občine, ki so združene v manjši skupni upravi s sedežem v Dolenjskih Toplicah.«

Bi lahko to pomenil tisti zadnji košček sestavljanke za težko pričakovan začetek gradnje tretje razvojne osi?

»Menim, da gre za ločena procesa, ki med seboj nista odvisna. Povezovanje dolenjskih občin okoli ključnih interesov je zelo pomembno in tretja razvojna os je prav gotovo nekaj, kar osrednjo Dolenjsko in Belo krajino združuje kot regijski projekt številka ena. 

Želimo si, da bo odločitev sodišča po pritožbi civilne iniciative na že pridobljeno gradbeno dovoljenje čimprejšnja in seveda pozitivna. Po zagotovilih investitorja Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji bo ob izdanem in veljavnem gradbenem dovoljenju omogočen začetek izvedbe v nekaj mesecih po sodni odločitvi.«

Pohvalili ste gospodarstvo, zanima pa me, v katerih panogah je Novo mesto premalo izkoriščeno. Sta to morda turizem in kultura, kaj drugega?

»Imamo nekaj kratkoročnih in nekaj dolgoročnih izzivov, hkrati pa imamo veliko potencialov, ki bi jih lahko še izkoristili. Glavni izziv, da bi lahko Novo mesto še dodatno razvijali v vseh vidikih in področjih, je ureditev prometne infrastrukture. 

Na žalost je na področju urejanja cest, kjer smo kot občina svoje delo lahko naredili, vse bolj ali manj zaključeno oziroma v teku, sedaj pa od države pričakujemo, da bo opravila svoj del. To sta preko Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji izgradnja tretje razvojne osi in gradnja zahodne obvoznice, ki je državni projekt ter bo nedvomno prinesla številne prometne rešitve.«

»Dolgoročni izziv, ki je temeljni za prihodnost regije, je krepitev visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Gospodarstvu bo visokošolsko izobraževanje omogočilo dovolj kadra z znanjem in kompetencami, nam pa združevanje znanj v inovativne razvojne spodbude. 

Ta del je naša osrednja rdeča nit strateškega razvoja za prihodnost. Tako odgovarjamo na to, kako podaljšati uspešnost naše občine v prihodnja desetletja. Ko pa govorimo o potencialih, je turizem osrednja tematika, ki ima različne obraze. 

Že danes številni v Novo mesto pridejo zaradi izjemnih naravnih lepot in kulinaričnih presežkov. Kako obiskovanje regije povezati s športom in kulturo, je stvar skupnosti in razvojnih odločitev, da na nek način razvijamo kulturno identiteto mesta, ki že danes ponuja veliko. 

Naj spomnim, da imamo profesionalno gledališče, eno najuspešnejših založb in eno najmočnejših knjižnic. To je skupek kulture, ki že danes daje identiteto mesta. Na drugi strani je tu šport z Olimpijskim centrom Novo mesto, ki ima izjemen potencial za turistični razvoj.

Turizem je ob tako uspešnem gospodarstvu težko razvijati, saj je ponudba delovnih mest z manjšo zahtevnostjo udejstvovanja huda konkurenca turističnemu razvoju. 

Glede na to, da so v našem okolju na voljo številna delovna mesta, ki omogočajo več prostega časa in sorazmerno dobra plačila, je marsikoga težko motivirati, da se odloči za pot gostinstva ali turizma. 

Vemo, da to delo namreč pogosto zahteva celodnevni vložek, ki prinaša težko usklajevanje zasebnega in službenega življenja. To je eden od vidikov, zaradi katerih je ta potencial še nekako neizkoriščen.«

V januarju smo že drugič v šolskem letu spremljali grožnje šolam v regiji, potekala je širša evakuacija. Kakšen trend opažate v tem pogledu?

»Po desetih letih županovanja ugotavljam, da se je družba v precejšnji meri spremenila. Del tega je tudi to, kar k nam prihaja v obliki groženj in vse bližjih brutalnih zločinov, ki si jih ne želimo. 

V sosednjih državah vidimo, da je tovrstne tragične dogodke spremljalo konkretno fizično nasilje v šolah, ki je povezano tako z uporabo strelnega orožja in drugih oblik orožja. 

Te grožnje je vedno treba jemati resno, kljub temu da je lahko posamična grožnja, kot je bilo januarsko elektronsko sporočilo šolam in vrtcem, na srečo na koncu prepoznana kot nenevarna. 

Dejstvo je, da živimo na območju, kjer je po statistiki policije veliko nelegalnega orožja, ki je marsikomu prosto dosegljivo. Ko se družba in klima spremenita, lahko v povezavi z dostopnostjo orožja pride do marsičesa tragičnega. 

To pogosto izpostavljam predstavnikom države. Tudi in predvsem v povezavi z romsko problematiko, ker si ne želim, da bi se mogli ukvarjati s tovrstnimi dogodki, ki bi lahko zaznamovali Novo mesto, Dolenjsko in Slovenijo.«

Omenili ste orožje. Občane skrbijo zvoki streljanja iz romskih naselij, sicer tematike, zaradi katere Dolenjska odmeva v javnem prostoru. Bi lahko komentirali dogajanje?

»Ko govorimo o streljanju na prostem, ne vidim nobenega vzroka, zakaj nas to ne bi smelo motiti oziroma se nam zdeti nesprejemljivo. Odgovorne v Ljubljani pogosto vprašam, če je sprejemljivo, da poslušamo streljanje v javnosti. 

Seveda mi zatrjujejo, da to ni sprejemljivo, a v Novem mestu je to naša resničnost. Ta ima seveda svoje vzroke in kot nekomu, ki je odgovoren za vodenje lokalne skupnosti, je bistveno, da odgovorni čim prej razumejo, kako zadevo rešiti. 

Lahko vsakodnevno postavimo tisoč petsto policistov na določene lokacije in na ta način prekinemo streljanje, a je bolj bistveno preprečevanje sistemskih vzrokov, ki v veliki meri izvirajo iz odrinjenosti pripadnikov romske skupnosti iz vsakodnevnega družbenega življenja.«

»Ta se začenja z nedokončanjem osnovne šole, nevključitvijo na trg dela in posledično odvisnostjo od socialnih transferjev. Tako nastaja okolje, v katerem je ustvarjena podlaga za razvoj kriminala, in nastane začaran krog. 

Pobude enajstih županov za spremembe zakonov so bile zato usmerjene v zagotovitev in omogočanje dokončanja šole za otroke. 

Tu zame ni dileme. Če tehtamo med pravicami staršev in otrokovimi pravicami, so slednje na prvem mestu, tudi če za to uporabimo kaznovalno politiko za njihove starše. Starš je odgovoren za svojega otroka in za to, da mu omogoči normalno življenje v nadaljevanju.«

Kakšne je vaše sporočilo občanom in občankam za zaključek tega pogovora?

»V zadnjih letih smo spisali navdihujočo zgodbo razvoja naše občine in mesta. Ta zgodba je prepoznana širše, tako v regiji, Sloveniji in evropskem merilu. Na to smo lahko ponosni. 

Če bomo znali sodelovati, se podpirati in iskati najboljše rešitve za izzive, ki nam ostajajo in se bodo vedno znova pojavljali, bomo lahko to zgodbo pisali tudi v prihodnje. Sam se tega zelo veselim.«